Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep Cpg 598/99 ECLI:SI:VSKP:2000:CPG.598.99 AI generated

Appeal allowed: Bankruptcy court erred by ordering full separate payment to secured creditor from entity sale proceeds without valuing specific assets.

Case Number VSK sklep Cpg 598/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal against a first-instance bankruptcy ruling that ordered the sale proceeds of a legal entity to be fully used for a secured creditor. The creditors argued that since the security interest applied only to specific assets, not the entity's shares, the court failed to determine the portion of the sale price attributable to those assets. The court agreed, noting that the first instance had already partially paid the creditor from a prior sale, making the new order procedurally flawed and factually unsupported regarding the specific asset value.

Legislator headnote

AI generated

Article 130, paragraph 5 of the Bankruptcy and Insolvency Act; Article 12 of the Bankruptcy and Insolvency Act: When a debtor is sold as a legal person, security interests remain valid only on the specific assets they cover; the court must determine the portion of sale proceeds attributable to those assets before ordering separate payment, and prior partial payments preclude duplicate satisfaction.

Keywords

AI generated
bankruptcy sale legal person separate payment secured creditor security interest specific assets procedural error partial payment valuation of sale proceeds

Cited Legislation

AI generated
Article 130, paragraph 5 of the Bankruptcy and Insolvency Act
Article 12 of the Bankruptcy and Insolvency Act
Article 165/3 of the Bankruptcy and Insolvency Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi upnikov se ugodi, zato se izpodbijani sklep v delu, v kolikor je odločeno da stečajni upravitelj poplača ločitvenega upnika H.K. do zneska 817.256.084,46 SIT in da se postopek zoper stečajno maso zaključi, razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pri prodaji dolžnika kot pravne osebe ni mogoče ugotoviti, kolikšen del kupnine je treba nameniti za ločeno poplačilo ločitvenega upnika, če v prodajni pogodbi ni posebej določena cena za tiste dele premoženja, na katerih obstoji ločitvena pravica. Le del kupnine tvori ločeno stečajno maso, ki je namenjena za poplačilo ločitvenega upnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20.9.1999 potrdilo delni predračun stroškov stečajnega postopka v znesku 102.864.998,34 SIT. Stečajnemu upravitelju je sodišče naložilo, da povrne kupcu pravne osebe začasno založene stroške stečajnega postopka v znesku 100.864.998,34 SIT in poplača ločitvenega upnika H. do zneska 817.256.084,46 SIT. Postopek zoper stečajno maso je sodišče zaključilo. Stečajnega upravitelja je sodišče pozvalo, da v 30-tih dneh po pravnomočnosti sklepa o zaključku postopka poda sklepno poročilo.

Zoper ta sklep sta se pritožila upnika I.d.o.o. in A. d.o.o. po svojem pooblaščencu. V pritožbi zatrjujeta, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, da znesek 817.256.184,46 SIT v celoti pripada ločitvenemu upniku, pri čemer pa iz napadenega sklepa ni mogoče razbrati vrednosti (obsega premoženja), ki je bilo sploh zavarovano z zastavno pravico ter iz tega naslova vnovčeno, v zvezi s čimer ima ločitveni upnik pravico do ločenega poplačila. Napadeni sklep temelji na neresničnem dejstvu, da ima ločitveni upnik zastavno pravico na deležu oz. delnicah stečajnega dolžnika, ki je bil prodan kot pravna oseba. To ne drži, kajti iz spisovnega gradiva nesporno izhaja, da je imel ločitveni upnik zastavno pravico na določenem premičnem in nepremičnem premoženju stečajnega dolžnika, nikakor pa ne na deležu oz. delnicah le-tega. Zato se sredstva pridobljena v stečajno maso s prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe ne smejo nameniti za poplačilo ločitvenega upnika, kakor izhaja iz napadenega sklepa, temveč se morajo ta sredstva nameniti za poplačilo vseh ostalih, to je neprevilegiranih upnikov. Nenazadnje, ločitveni upnik bo svojo terjatev še vedno lahko uveljavljal zoper G. d.d., saj zastavna pravica s prodajo pravne osebe ni prenehala. Nadalje še navaja, da je bil G. d.d. v stečaju prodan kot pravna oseba dne 15.7.1999. Iz spis ne izhaja, kolikšna je bila vrednost stvari v zvezi s katero je bila ločitvenemu upniku priznana ločitvena pravica in ni zaslediti podatka, kolikšna je tržna vrednost stvari, ki so zavarovane z zastavno pravico na dan prodaje stečajnega dolžnika.

Ločitveni upnik ima namreč ločitveno pravico le na vnovčeno premoženje, na katerem ima zastavno pravico, na preostalem premoženju pa fungira le kot navaden stečajni upnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Že iz formalnih razlogov je sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to odločalo o poplačilu ločitvenega upnika H. do zneska 817.256.054,46 SIT nepravilen, kajti o delnem poplačilu istega upnika v znesku 812.136.611,56 SIT je sodišče prve stopnje odločalo že s sklepom z dne 10.9.1999. S tem, ko je o isti stvari že bilo odločeno, je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP/99 v zvezi s čl. 12 ZPPPSL/84. Že iz tega razloga je pritožbeno sodišče moralo izpodbijani sklep glede odločitve o poplačilu ločitvenega upnika razveljaviti kot tudi glede odločitve o ustavitvi postopka zoper stečajno maso in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Pritrditi je mogoče tudi pritožbi upnikov, ko pravi, da pri prodaji stečajnega dolžnika kot pravne osebe, ločitvene pravice ostanejo v veljavi. Te pravice prenehajo v tistem obsegu, v katerem bodo uveljavljane v nadaljnjem stečajnem postopku zoper stečajno maso, kar jasno izhaja iz določil 5. odst. 130. čl. ZPPSL/84. V tem postopku pa je sodišče prve stopnje na predlog stečajnega upravitelja že 10.9.1999 izdalo sklep, da se iz stečajne mase poplača ločitvenega upnika H znesku 812.136.611,56 SIT, kot delno poplačilo ugotovljene terjatve tega upnika v znesku 938.719.583,36 SIT zavarovane z ločitveno pravico. Zoper ta sklep ni bilo pritožbe in sodišče prve stopnje je ugotovilo pravnomočnost tega sklepa dne 22.9.1999. Gre za delni sklep o poplačilu ločitvenega upnika iz stečajne mase, ki obsega kupnino za prodajo stečajnega dolžnika kot pravne osebe v znesku 915.000.000,00 SIT in nateklih obresti od kupnine v znesku 5.121.082,00 SIT, kar skupaj znaša 920.121.082,00 SIT. Čeprav iz razlogov navedenega sklepa ni mogoče razbrati, koliko znaša kupnina za prodano premoženje zavarovano z ločitveno pravico je dejstvo to, da je bil ločitveni upnik z sklepom z dne 10.9.1999 poplačan iz stečajne mase v znesku 812.136.611,56 SIT. Ob izločitvi stroškov stečajnega postopka, kateri po ugotovitvi sodišča prve stopnje znašajo 102.864.938,34 SIT pa ostane še 5.119.672,90 SIT. Ta znesek pa je predmet obravnave izpodbijanega sklepa, kar mogoče pritožba prezre. Ali tudi ta znesek pripada ločitvenemu upniku pa v izpodbijanem sklepu ni razlogov. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo kolikšna je kupnina za premoženje zavarovano z ločitveno pravico, saj kot pravilno opozarja pritožba, ločitveni upnik je imel zavarovano ločitveno pravico na določenem premičnem in nepremičnem premoženju stečajnega dolžnika. Kupnina pa je bila določena v skupnem znesku za celotno premoženje pravne osebe. Kolikšen del kupnine gre za ločeno poplačilo ločitvenega upnika pa bo moralo ugotoviti sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku in seveda odločiti o prenehanju ločitvene pravice v tistem obsegu, v katerem je bila ta uveljavljana zoper stečajno maso, in o tem ali bo postopek zoper stečajno maso zaključila.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (čl. 165/3 ZPP/99 v zvezi s čl. 12 ZPPSL/84).