Lawyer billing upheld where no quality dispute was specified and tariff rates applied correctly.

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar odvetnik ne sklene s stranko posebnega dogovora za plačilo storitev, je upravičen do plačila v skladu z določbami splošnega in posebnega dela odvetniške tarife. Nekonkretiziranega ugovora o nekakovostni storitvi ni mogoče upoštevati.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi plačilni nalog z dne ... opr. št. Pl ... v delu, kolikor je bilo toženi stranki naloženo plačilo zneska ... SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od ... dalje do plačila, v preostalem delu pa je plačilni nalog razveljavilo. Ugotovilo je, da je tožnik upravičen do plačila za odvetniške storitve, ki jih je za toženko opravljal v postopku pred sodiščem združenega dela upoštevajoč tarifo za storitve pravne pomoči iz leta 1984 in Tarife o odvetniških storitvah iz leta 1991. Toženka je po zaključku glavne obravnave naslovila na sodišče vlogo, v zvezi s katero je prvostopno sodišče nato toženko pozvalo, ali naj jo šteje kot pritožbo zoper sodbo. Toženka je v okviru 15-dnevnega pritožbenega roka od vročitve sodbe, izjavila, naj se omenjeno vlogo šteje kot pritožbo. V tej vlogi toženka navaja, da ne razpolaga z nikakršno specifikacijo opravljenih storitev, zato računa, ki ga je izstavil tožnik, ni mogla preveriti. Poleg tega pa po trditvah toženke tožnik svojih storitev do nje ni opravljal korektno in kakovostno, zato bo zahtevala od njena v posebnem postopku povrnitev škode.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi natančno navedlo, katera opravila je tožnik opravil za toženko v postopku pred sodiščem združenega dela in tudi, kolikšen znesek toženka dolguje tožniku za vsako posamično opravilo, upoštevajoč Tarifo za storitve pravne pomoči (Uradni list SRS št. 21/84) in Tarifo o odvetniških storitvah (Uradni list RS št. 10/91), pri čemer je upoštevalo tarifo, veljavno v času, ko je odvetnik delo opravil, vrednost točke pa v času izstavitve računa. Specifikacija opravljenih del je zajeta tudi v računu na, vendar pa je prvostopno sodišče ugotovilo, da je način obračuna, kot se ga je poslužil tožnik, nepravilen. Prav zato je tudi v pretežnem delu plačilni nalog razveljavilo. V preostalem delu, kolikor je obdržalo plačilni nalog v veljavi, pa je svojo odločitev oziroma utemeljenost tožnikove terjatve natančno obrazložilo.

Upoštevati pa tudi ni mogoče navedb toženke, da naj bi tožnik svoje storitve opravljal nekorektno in nekakovostno. Te trditve so namreč tako pavšalne, da njihove utemeljenosti ni mogoče preizkusiti.

Glede na to je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).