Supreme Court dismisses appeal for legal protection due to lack of specific legal violation claims.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the convicted person's request for legal protection against a final order dismissing a request to reinstate criminal proceedings. The applicant argued for violations of criminal law and the Constitution but failed to specify any concrete breaches by the court. Consequently, the court held that the request did not meet the statutory threshold for review, as it lacked the necessary specificity regarding alleged violations or significance for legal development.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 420. člena ZKP; Drugi odstavek 423. člena ZKP: A request for legal protection against a second-instance decision is admissible only if it concretizes specific legal violations and addresses issues significant for legal certainty, uniform application of law, or legal development.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.
II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.
[JEDRO]
Obsojenec v ZVZ ni konkretiziral kršitev zakona, ki naj bi bile storjene v postopku za obnovo postopka, še toliko manj je utemeljil kršitve, ki bi zahtevale odločitev Vrhovnega sodišča, pomembno za razvoj prava preko sodne prakse ali za zagotovitev pravne varnosti ali enotne uporabe prava.
[OBRAZLOŽITEV]
A. 1. Z uvodoma navedenima sklepoma je bila zahteva obsojenega S. C. za obnovo kazenskega postopka, končanega s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, I K 12986/2010 z dne 19. 4. 2011, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, II Kp 12986/2010 z dne 9. 2. 2012, zavržena.
2. Zoper pravnomočni sklep o zavrženju zahteve za obnovo postopka je vložil obsojenec zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi, kot navaja, kršitev kazenskega zakona ter kršitve Ustave. Obširno tudi obrazlaga svoje stališče glede sojenja v kazenski zadevi II K 12986/2010 in izraža nestrinjanje z zaključki sodišča.
3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na zahtevo, podanem na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) meni, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena. Vložnik sicer izraža v laični zahtevi za varstvo zakonitosti nezadovoljstvo nad potekom kazenskega postopka in razsojo, vendar pa se ni opredelil katere kršitve naj bi sodišče storilo pri odločanju, jih torej ni konkretiziral, zaradi česar zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče preizkusiti. Tako zahteva tudi ne izpostavlja nobenega vprašanja, pomembnega za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
4. V izjavi na odgovor vrhovne državne tožilke vložnik vztraja na navedbah v zahtevi.
B. 5. Po določbi prvega odstavka 420. člena ZKP se sme zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti zoper tako imenovano drugo odločbo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnemu vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
6. V konkretni kazenski zadevi je vložnik vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zoper odločbo o zavrženju zahteve za obnovo postopka, torej zoper tako imenovano drugo odločbo. Ker v zahtevi ne konkretizira kršitev, ki naj bi bile storjene v postopku odločanja o obnovi kazenskega postopka, je razumljivo, da še toliko manj utemeljuje kršitev, ki bi zahtevala odločitev Vrhovnega sodišča, pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
7. Ker torej zahteva za varstvo zakonitosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP jo je Vrhovno sodišče skladno z določbo drugega odstavka 423. člena tega zakona zavrglo.
8. Odločitev o stroških temelji na določilih členov 98.a v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP. Obsojenec je namreč na prestajanju kazni in ni podatkov, da bi razpolagal s kakršnimikoli dohodki oziroma s premoženjem.