Appeal court voids enforcement against third-party mortgagor as agreement lacks enforceable title per ZIP provisions.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court reversed the first-instance judgment, voiding the enforcement order against the third-party mortgagor. The mortgagor argued that an agreement between the creditor and the primary debtor could not legally bind them as a guarantor. The court held that under the Enforcement and Insolvency Act, such an agreement constitutes an enforceable title only between the creditor and the primary debtor, excluding the third party.
Legislator headnote
AI generated251.a in sledeči členi Zakona o izvršbi in zavarovanju: En pogodba med upnikom in dolžnikom ne more služiti kot izvršilni naslov za zavarstveno osebo, saj lahko sodna poravnava in izvršilni naslov nastaneta le med upnikom in dolžnikom.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Ob reševanju pritožbe zastavnega dolžnika se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se ugovoru zastavnega dolžnika ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne.
[JEDRO]
Iz 251.a in sledečih členov ZIP izhaja, da lahko sporazum, ki je lahko po 2. odstavku 251. člena ZIP sodna poravnava in s tem izvršilni naslov, skleneta le upnik in dolžnik in da s takim sporazumom ne more biti zajeta tretja oseba kot zastavni dolžnik. Tako pri predmetnem sporazumu iz že omenjenih razlogov ne gre za izvršilni naslov.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor zastavnega dolžnika zavrnilo.
Zoper ta sklep se pritožuje zastavni dolžnik po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj ga pritožbeno sodišče spremeni, tako da ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi, podrejeno pa, da ga spremeni in zastavitelja napoti na pravdo.
V pritožbi zastavni dolžnik opisuje pravna razmerja med upnikom, dolžnikom in zastaviteljem. Navaja, da se je dolžnik zavezal postaviti PVC linijo, ki pa ni bila postavljena v skladu s pogodbenimi pogoji. Dolžnik si je sredstva sposodil pri upniku, pri čemer je zastavitelj nastopil kot garant za vrnitev tega zneska. Kljub temu, da PVC linija ne deluje, bi moral sedaj plačati zastavitelj dolžniku tako ceno za to linijo kot še enkrat kupnino upniku.
Ob reševanju pritožbe zastavnega dolžnika, ki v predmetni zadevi dejansko nastopa kot dolžnik, saj se izvršba vodi zoper njega, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje zoper dolžnika vodi izvršbo v nasprotju z določili 16., 17. in 251.a do 215.f členov ZIP. Izvršilni naslov v predmetni zadevi zoper zastavnega dolžnika naj bi bil sporazum, sklenjen med upnikom in dolžnikom v skladu z določili 251.a in sledečih členov ZIP dne 15.9.1992. Ta sporazum, ki po podatkih v spisu niti ni podpisan od sodnice, pa je kot rečeno sklenjen med upnikom in tretjo osebo kot zastavnim dolžnikom in na podlagi tega sporazuma sedaj upnik zoper tretjo osebo kot zastavnega dolžnika vodi izvršbo.
Iz določil 251.a in sledečih členov ZIP pa jasno izhaja, da sporazum, ki je lahko po 2. odstavku 251. člena ZIP sodna poravnava in s tem izvršilni naslov, skleneta le upnik in dolžnik in da torej s takim sporazumom ne more biti zajet kot dolžnik tretja oseba kot zastavni dolžnik. Tako pri predmetnem sporazumu iz že omenjenih razlogov ne gre za izvršilni naslov, zaradi česar je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe zastavnega dolžnika po uradni dolžnosti sklep sodišča prve stopnje spremenilo, tako da je ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, sam izvršilni predlog upnika pa zavrnilo, ker kot rečeno, za tak predlog upnik ne razpolaga z izvršilnim naslovom.