Appeal allowed: pre-1994 land sale valid; first-instance dismissal based on retroactive restitution law error reversed.

Pritožbi N. M. se ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje z dne 10.7.1996 razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

[JEDRO]

V primeru, da je bila kupoprodajna pogodba sklenjena že dne 16.9.1988, torej pred uveljavitvijo Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic, ne gre za pravni posel, ki bi bil sklenjen v nasprotju s tem zakonom oziroma v nasprotju z 88. čl. Zakona o denacionalizaciji, ki določa, da ni dopustno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 10.7.1996 je prvostopno sodišče odločilo, da ostane v veljavi sklep z dne 24.1.1996, opr. št. Dn 180/96-2, s katerim je bil zavrnjen predlagateljev predlog za vknjižbo parc. št. ... na ime A. M. Prvostopno sodišče je namreč ugotovilo, da sta obe navedeni parceli lahko predmet vrnitve po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. l. št. 5/94). Po 8. čl. navedenega zakona v zvezi z 88. čl. Zakona o denacionalizaciji pa ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih po določbah zakona obstaja dolžnost vrnitve. Prvostopno sodišče je zato štelo, da vpisa ni mogoče opraviti, ker je bilo v času odločanja nedopustno razpolaganje s takimi nepremičninami.

Zoper ta sklep se pritožuje N. M. (dedinja po pokojnem A. M., ki je tekom postopka umrl). V pritožbi poudarja, da je bila kupoprodajna pogodba, s katero je A. M. pridobil v last navedeni parceli, sklenjena že v letu 1988 in gre torej le za formalen vpis lastništva.

Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi premoženja in pravic je začel veljati šele 19.2.1994, to je po sklenjeni kupoprodajni pogodbi. Pritožiteljica zato predlaga, naj pritožbeno sodišče razveljavi oba prvostopna sklepa ter dovoli predlagani vpis v zemljiški knjigi. Sporni parceli namreč ne moreta biti v nobenem primeru predmet vračanja, ker sta predlagatelj oz. njegova dediča prejela nepremičnini po zakoniti poti s kupoprodajno pogodbo leta 1988.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o spremembah zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Ur. l. št. 38/94) je v 2. čl. določil, da se v postopku za vrnitev premoženja članom agrarnih skupnosti uporablja med drugim tudi 88. čl. Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS št. 27/91). Prvostopno sodišče je zato pravilno ugotovilo, da je dopustnost obravnavanega vpisa potrebno presojati na podlagi 88. čl. Zakona o denacionalizaciji, vendar je to določilo uporabilo zmotno. Po navedenem določilu namreč ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oz. premoženjem, glede katerega po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve, vsi pravni posli in enostranske izjave volje, ki so sklenjeni v nasprotju s tem, pa so nični. V obravnavanem primeru pa gre za kupoprodajno pogodbo, ki je bila sklenjena že dne 16.9.1988 in je že tedaj po trditvah stranke izpolnjevala pogoje za vknjižbo. Ne gre torej za pravni posel, ki bi bil sklenjen v nasprotju z 88. čl. ZDen, zato tudi ne more biti podana v tem smislu ovira za predlagano vknjižbo.

Ker pa prvostopno sodišče zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo, ali so podani vsi ostali pogoji za predlagani vpis, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. tč. 380. čl. ZPP v zv. s 63. čl. ZZK izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.