Court allows property transfer claim where purchase was completed before nationalization regulations took effect.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment to grant the plaintiff ownership of a parcel previously denied due to a missing written contract. Although the plaintiff argued the 1972 ban on land sales prevented the transfer, the court found the purchase agreement valid and fully executed before nationalization laws applied. Consequently, the court ruled that the buyer acquired title and the property could not be nationalized, ordering the defendant to issue the necessary title deed.
Legislator headnote
AI generateds. 70 Zakona o nacionalizaciji najemnih stavb in gradbenih zemljišč; If a property purchase is fully realized in accordance with the parties' will before the enactment of nationalization regulations, the buyer acquires ownership rights and the property cannot be nationalized.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Na pritožbo tožnika je bila sodba spremenjena in tožbenemu zahtevku ugodeno.
[JEDRO]
Če je kupna pogodba realizirana v skladu s pravo voljo strank, še preden je začela veljati zvezna uredba o spremembi uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava FLRJ (Ur. l. SFRJ št. 54/72), je kupec pridobil lastninsko pravico in ta nepremičnina ni mogla biti nacionalizirana (skladno s pravili 70. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih stavb in gradbenih zemljišč (Ur.l. SFRJ št. 52/58)).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s pobijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da naj se ugotovi, da je tožnik lastnik parcelne številke 1035/1 k.o. ... in da je v posledici tega toženka dolžna izstaviti na njegovo ime za prenos lastninske pravice potrebno listino, ker je bilo mnenja, da tožnik s prvotno lastnico ni sklenil pisne prodajne pogodbe za sporno parcelo, da do realizacije pogodbe ni prišlo in da tudi priposestvovanje ni nastopilo. Sodišče prve stopnje je naložilo tožniku, da mora povrniti toženki stroške postopka.
Zoper sodbo se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj se sodba spremeni ali razveljavi. Tožnik je šel na formulacijo služnosti v pobijani pogodbi zato, ker so mu leta 1972 na sodišču pri zavrnitvi vpisa kupne pogodbe rekli, da je promet z zemljišči prepovedan, čeprav je zadevni zakon prenehal veljati že 1.7.1972. Iz teh razlogov tedaj sklenjena kupna pogodba za sporno nepremičnino ni bila vknjižena. Pogodba za hišo pa je bila realizirana. Sporna parcela je bila opuščena jama, neuporabno zemljišče, da pa na njej ni izvajal posesti nihče, to je ne bivša lastnica ali stanovalec in ne Občina. Ko pa je tožnik dosegel izpraznitev hiše, ki jo je kupil hkrati s sporno parcelo pa je vzel v posest poleg hiše tudi parcelo, ki jo je kupil in plačal. Glede na tako stanje je zavzeto stališče sodišča prve stopnje prekruto in neživljenjsko.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik tedaj kot je s pogodbo, overjeno 6.10.1972 kupil poleg hiše tudi sporno parcelo ter jo obenem plačal, da si prodajalka na tej nepremičnini ni pridržala nobenih pravic in da je delno do drugačnega zapisa le-te parcele prišlo v navedeni pogodbi očitno zato, ker pogodbenika nista bila tedaj pravilno seznanjena (namreč kakšnega drugega življenjsko ali gospodarsko sprejemljivega razloga ni bilo), da je prepoved prometa z zemljišči prenehala veljati 1.7.1972. V vsebini citirane pogodbe ima navedena ugotovitev svojo celotno vsebinsko potrditev. Ob takem stanju je po oceni pritožbenega sodišča utemeljen zaključek, da velja vse tisto, kar je ugotovljeno glede hiše, (na parcelni št. 371 in 1037/1) tudi za sporno nepremičnino (parcelna št. 1035/1). Namreč prava volja strank glede sporne parcele je bila enaka kot glede hiše, le da je bil zapis oblike stvarne pravice prikrojen domnevno dopustnemu načinu, pri čemer pa je odločilno, da je bila po volji strank dogovorjena oblika tedaj tudi pravno dopustna (in le zaradi napačne obveščenosti drugače zapisana) ter da je bila kupnina tedaj, to je še pred uveljavitvijo uredbe o spremembi uredbe o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katero se je razširila civilna uprava FLRJ - Ur. l. bivše federacije št. 54/72 z dne 30.9.1972 - tudi že plačana (kot je na splošno veljalo za pravne posle po določbah 70. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih stavb in gradbenih zemljišč - Ur. l. bivše federacije št. 52/58). Namreč pomembna je bila zanesljiva ugotovitev okoliščine, da je bila določena nepremičnina res že odsvojena preden je bila nepremičnina nacionalizirana, kar je v tem primeru ugotovljeno kot nedvomno, pogodba pa je bila tudi obojestransko izpolnjena. Po oceni pritožbenega sodišča le tako tolmačenje odraža pravilno uporabo materialnopravnih določb. V skladu s povedanim je na podlagi 4. točke 373. člena ZPP pobijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo.
Stroškovno odločbo sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče pustilo nedotaknjeno, ker ocenjuje, da je bil ta postopek potreben zaradi tega, ker tožeča stranka ni pravočasno poskrbela za potreben zemljiškoknjižni prenos lastnine na sporni nepremičnini in je torej neurejeno zemljiškoknjižno stanje posledica njenega ravnanja oz. okoliščin na njeni strani. Hkrati pa je skladno s takim naziranjem zavrnilo predlog tožeče stranke, da se ji priznajo stroški postopka prve stopnje (medtem ko pritožbenih stroškov tako ni zaznamovala).