Appeal dismissed because the opposing claim's value was not stated, denying review rights under ZPP Art. 377.

Revizija se glede odločitve o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi zavrže.

Sicer se revizija zavrne.

[JEDRO]

Ker vrednost spornega predmeta tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi ni bila označena, si pravdni stranki glede nasprotne tožbe nista zagotovili revizije, zato je nedovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Glede na pravnomočno odločitev v zvezi s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi, in sicer ugotovitev, da sporno premoženje spada v skupno premoženje, na katerem so deleži pravdnih strank enaki, in nedovoljenost revizije v tem delu, je bilo o tem predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno z odločitvijo v izreku, zato je revizijsko sodišče na to odločitev vezano (319. člen ZPP) in je odločitev o zavrnitvi tožbenih zahtevkov po tožbi, s katerimi tožnik zahteva ugotovitev, da je izključni lastnik sporne nepremičnine, in izstavitev zemljiškoknjižne listine, pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da spadajo v skupno premoženje pravdnih strank: nepremičnine parc. št. 156.S, 1152, 1154/4, k.o. ..., ter več premičnin (tovornjak MAN OEAF in oprema iz stanovanjske hiše in poslovnega prostora) ter da je delež tožnika na tem premoženju 2/3 in toženke 1/3. V presežku je zavrnilo tožbeni zahtevek po tožbi glede ugotovitve izključne lastninske pravice tožnika na nepremičninah 156.S, k.o. ..., ter zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos solastniškega deleža do ½. Zavrnilo je tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi glede nepremičnine parc. št. 1154/2, k.o. .., osebnih avtomobilov znamke Golf rdeče in modre barve, tovornjaka Štajer in Man, prikolice ter v presežku nad ugotovljenim deležem toženke na skupnem premoženju do 1/3. Odločilo je tudi o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je tožbena zahtevka po tožbi zavrnilo, delno pa je ugodilo tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi, in sicer je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo: nepremičnine parc. št. 156.S, 1152, 1154/2 in 1154/4, k.o. ..., ter več premičnin (tovornjak MAN OEAF in oprema iz stanovanjske hiše in poslovnega prostora) ter da sta deleža pravdnih strank enaka. V preostalem je pritožbo toženke in pritožbo tožnika zavrnilo in v nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnik zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (o presoji, od kdaj sta bili pravdni stranki v zunajzakonski skupnosti, o ustreznosti tožnikovega tožbenega zahtevka, o možnosti vrnitve darila v naravi in ugotovitvi deležev) in absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj meni, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, ker niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene navedbe (o tem, od kdaj sta bili pravdni stranki v zunajzakonski skupnosti, o tem, ali darilna pogodba res dejansko predstavlja pogodbo o priznanju solastniškega deleža, o deležih in glede odločitve o premičnem premoženju).

4. Revizija je bila vročena toženki, ki pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija glede odločitve o tožbenem zahtevku po nasprotni tožbi ni dovoljena, glede odločitve o tožbenih zahtevkih po tožbi pa ni utemeljena.

6. V sodni praksi VS RS je ustaljeno stališče, da se tožba in nasprotna tožba glede dovoljenosti revizije presojata samostojno. Vrednosti spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi se nikoli ne seštevata, ne glede na to, ali gre za povezana zahtevka ali ne.(1) Podlage za tovrstno seštevanje ni ne v določbah 41. člena ZPP(2) in ne v določilu petega odstavka 367. člena istega zakona(3),(4).

7. Tudi glede nasprotne tožbe, če gre za nedenarni zahtevek v premoženjskem sporu, velja, da je dovoljenost revizije odvisna od zneska ocenjene vrednosti spornega predmeta, ki jo mora (nasprotni) tožnik navesti že v (nasprotni) tožbi (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP). Če tožnik ne označi vrednosti spornega predmeta, pa mora temu ugovarjati nasprotna stranka in zahtevati opredelitev vrednosti spornega predmeta. Vrednost spornega predmeta se lahko navede oziroma njena pravilnost preizkusi najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari (tretji odstavek 44. člena ZPP). Ker vrednost spornega predmeta tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi ni bila označena, si pravdni stranki glede nasprotne tožbe nista zagotovili revizije, zato je nedovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).(5)

8. Odločitev o tožbenih zahtevkih po tožbi pa je odvisna od rešitve predhodnega vprašanja, ali sporna nepremičnina s parc. št. 156.S, k.o. ..., spada v skupno premoženje pravdnih strank (13. člen ZPP). Glede na pravnomočno odločitev v zvezi s tožbenim zahtevkom po nasprotni tožbi, in sicer ugotovitev, da sporno premoženje spada v skupno premoženje, na katerem so deleži pravdnih strank enaki, in nedovoljenost revizije v tem delu, je bilo o tem predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno z odločitvijo v izreku, zato je revizijsko sodišče na to odločitev vezano (319. člen ZPP) in je odločitev o zavrnitvi tožbenih zahtevkov po tožbi, s katerimi tožnik zahteva ugotovitev, da je izključni lastnik sporne nepremičnine, in izstavitev zemljiškoknjižne listine, pravilna.

9. Uveljavljani revizijski razlogi po povedanem niso podani, zato je moralo revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (378. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi revizije obsega tudi odločitev o zavrnitvi priglašenih stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena tega zakona).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj sodne odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 111/2012, II Ips 201/2012, II Ips 347/2014, II Ips 9/2015, II DoR 221/2015, II Dor 49/2016 idr.

Op. št. (2): Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov (prvi odstavek 41. člena ZPP). Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP).

Op. št. (3): Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodne odločbe se ne glede na drugi odstavek 41. člena ZPP ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.

Op. št. (4): Primerjaj dr. Maja Ovčak Kos in Žiga Razdrih, Dovoljenost revizije z vidika vrednostnega kriterija – civilnopravni spori, str. 18.

Op. št. (5): Primerjaj sodne odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 599/1998, II Ips 172/1998, II Ips 475/2002, II Ips 453/2006, II Ips 1171/2008.