Court allows appeal to revoke detention order due to disproportionate duration relative to crime severity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Maribor High Court granted the defense's appeal to revoke the defendant's detention order and release him immediately. Although the lower court initially justified the detention based on recidivism risks regarding drug offenses, the appellate court found the prolonged pre-trial imprisonment disproportionate to the actual quantity of drugs and the severity of the charge. Consequently, the court ruled that the preventive necessity of detention had been exhausted, rendering the continued deprivation of liberty unconstitutional.
Legislator headnote
AI generatedZKP 207. člen; Ustava 20. člen: Detention orders must remain proportionate to the gravity of the alleged offense and the specific circumstances; prolonged detention without a corresponding increase in preventive necessity violates the principle of proportionality and constitutional requirements for exceptional measures.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi zagovornika obdolženega V.P. se ugodi, pripor odpravi ter obdolženca nemudoma izpusti na prostost.
[JEDRO]
Pripor - sorazmernost
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje s sklepom I Ks 22532/2014 24. 5. 2016 po drugem odstavku 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da so razlogi za pripor zoper obdolženega V.P., ki je bil odrejen in podaljšan iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 20. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava), še vedno podani.
2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da pripor odpravi ali ga nadomesti s hišnim priporom.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožnikom zlasti v oceni, da pripor po trajanju ni več sorazmeren glede na težo očitanega kaznivega dejanja. Res je sicer, da bi naj obdolženi kaznivo dejanje, za katero je pravnomočno obtožen, izvršil v razmeroma zgoščenem obdobju in res je, da sta predmet izvršitve prepovedani drogi s številnimi škodljivimi učinki, ki so lahko v končnem za posameznika tudi pogubni. Hkrati pa je treba biti v konkretnem primeru pozoren na količino prepovedane droge, ki v skupnem resnično ni velika, in ki pripora kot najintenzivnejšega ukrepa za preprečitev ponovitvene nevarnosti, glede na omenjeno trajanje, več ne opravičuje. Obdolženi je namreč v priporu že toliko časa, da bi ta po dolžini tudi po presoji pritožbenega sodišča utegnil doseči, če že ne preseči višino morebitne izrečene kazni, ki je s priporom kot posegom v posameznikovo svobodo pred pravnomočno sodbo ni mogoče nadomestiti. Če je to storjeno, je preventivno bistvo pripora zanikano, njegova izjemnost in nujnost pa sta kot zahtevi iz prvega odstavka 20. člena Ustave nesmiselni.
5. Glede na to je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obdolženega V. P. odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).