Court partially allows appeal, shifting enforcement objection costs to creditor due to debtor's failure to provide legal grounds.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially allowed the debtor's appeal, modifying the first-instance decision to require the creditor to bear the costs of responding to the objection. The debtor argued that the first-instance court should have sent the creditor's response to the debtor, claiming the enforcement title was invalid, but failed to provide any legally relevant grounds in the objection. The court ruled that since the objection lacked substantive arguments, the creditor was not entitled to recover the response costs, which were deemed unnecessary expenses resulting from the debtor's procedural inactivity.
Legislator headnote
AI generated55. člen ZIZ; 38. člen ZIZ: When a debtor's objection to an enforcement decision contains no legally relevant grounds, the court is not obligated to respond to it, and the creditor cannot claim the costs of such a response as necessary expenses recoverable from the debtor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se delno ugodi in sklep v II. točki izreka spremeni tako, da upnik sam krije stroške odgovora na ugovor.
II. V ostalem se pritožba zavrne in sklep v I. točki izreka potrdi.
III. Dolžnik krije sam svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Procesna situacija, ko je bil ugovor dolžnika neobrazložen, pa vpliva na stroškovno odločitev. Neobrazloženega ugovora sodišče prve stopnje niti ne bi smelo vročati upniku v odgovor. Pri tem je odgovor na ugovor smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar pa tukaj ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne procesne aktivnosti dolžnika, ki v ugovoru ni podal nobenega pravno upoštevnega ugovornega razloga. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih upnik krije sam.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep z dne 6. 10. 2015 (I. točka izreka) in dolžniku naložilo povrnitev upnikovih nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 740,86 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Dolžnik v pravočasni laični pritožbi v bistvenem navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje poslati upnikov odgovor na ugovor dolžniku v izjavo. Dodaja, da v obravnavani zadevi ne obstaja verodostojna listina, niti izvršilni naslov, da bi bila dopustna izvršba. Pritožbenih stroškov ne priglaša.
3. Odgovor na pritožbo ni bil podan.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje pritrjuje pravilnim razlogom sodišča prve stopnje v zvezi z zavrnitvijo ugovora, jih povzema v svojo obrazložitev in le še odgovarja na pritožbene navedbe:
6. V ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo je dovoljeno uveljavljati le ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, da je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena. Naveden ugovori razlog v obravnavani zadevi ni podan, kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje.
7. Dolžnik je v ugovoru izpodbijal izvršilni naslov, kar pa ni dopustno v fazi, ko je postal sklep o izvršbi VL 154585/2014 z dne 17. 11. 2014, s katerim je bilo dolžniku tudi naloženo, da plača denarno terjatev, že pravnomočen. Ustavitev izvršbe v postopku VL 154585/2014 pa se je nanašala le na delež družbenika v družbi A. P. R. d.o.o., kot izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 559/2015 z dne 15. 9. 2015. Ker je bil podan predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine pred navedeno ustavitvijo izvršbe, se je obravnavani izvršilni postopek lahko nadaljeval in navedena ustavitev, ki jo navaja dolžnik tudi v pritožbi, ni imela vpliva.
8. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno vročati odgovora na ugovor dolžniku, kot se neutemeljeno zavzema dolžnik v pritožbi, saj v njem niso bile podane navedbe, ki bi bile pomembne za odločitev. Ker dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravno upoštevnega ugovornega razloga, upniku na ugovor niti ne bi bilo treba odgovoriti.
9. Procesna situacija, ko je bil ugovor dolžnika neobrazložen, pa vpliva na stroškovno odločitev. Neobrazloženega ugovora sodišče prve stopnje niti ne bi smelo vročati upniku v odgovor. Pri tem je odgovor na ugovor smiseln le, če lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev, kar pa tukaj ni bil primer. Odgovor ne bi v ničemer izboljšal položaja upnika v postopku, saj je bila zavrnitev ugovora posledica neustrezne procesne aktivnosti dolžnika, ki v ugovoru ni podal nobenega pravno upoštevnega ugovornega razloga. V takšni situaciji ne gre za upnikove potrebne stroške, ki jih je dolžnik dolžan povrniti upniku (a contrario peti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih upnik krije sam.
10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi delno ugodilo in spremenilo stroškovno odločitev (II. točka izreka), kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v I. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
11. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).