Supreme Court rules jurisdiction lies with Celje Court as assets are not ships under Maritime Code.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the Okrajno sodišče in Celje has jurisdiction over the enforcement proceeding. The Okrajno sodišče in Kopru initially claimed exclusive jurisdiction because the assets were allegedly ships, but the court found they were floating structures under 24 meters. Consequently, the court applied general enforcement rules rather than the special maritime provisions, assigning jurisdiction to the court where the debtor resides.
Legislator headnote
AI generatedArticle 3(1)(3) of the Maritime Code; Article 3(1)(15) of the Maritime Code; Article 35(2) of the Enforcement and Security Act; Article 78(2) of the Enforcement and Security Act; Article 25(2) of the Civil Procedure Act: Jurisdiction for enforcement on assets classified as floating structures under 24 meters lies with the court of the debtor's domicile, not the maritime court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje je pristojno Okrajno sodišče v Celju.
[JEDRO]
Ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več (3. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Ker pri premičninah, na katere je bila določno predlagana izvršba, po ugotovitvi Okrajnega sodišča v Kopru ne gre za ladje, ni mogoče uporabiti specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upnica je na Okrajno sodišče v Celju vložila predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem je predlagala izvršbo na dolžničine premičnine, denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, ter druge premoženjske in materialne pravice. Izvršba na premičnine je bila predlagana v zvezi z vsemi premičninami v lasti ali posesti dolžnice, ki se nahajajo kjerkoli, zlasti pa na poslovnem naslovu dolžnika v Celju, ter na pontonski most s plovili.
2. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom I 194/2016 z dne 8. 4. 2016 izreklo za nepristojno za odločanje o predlogu, saj naj bi bilo na podlagi tretjega odstavka 838. člena Pomorskega zakonika (v nadaljevanju PZ) za odločanje o predlogu za izvršbo in zavarovanje na ladji izključno pristojno Okrajno sodišče v Kopru.
3. Okrajno sodišče v Kopru je sprožilo spor o pristojnosti (drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Meni, da ni pristojno za odločanje, saj je po poizvedbah v registru čolnov ugotovilo, da plovila, na katera je bila predlagana izvršba, niso ladje, temveč čolni, ki merijo manj kot 24 metrov, oziroma plavajoče naprave. Na podlagi sedeža dolžnika v Celju je tako za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Celju.
Odločitev o sporu
4. V skladu s tretjim odstavkom 838. člena PZ je za odločanje o predlogu za izvršbo in zavarovanje na ladji in za samo izvršbo oziroma zavarovanje pristojno sodišče v Kopru.
5. Ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več (3. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov (15. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi, privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za izkoriščanje morja) (2. točka prvega odstavka 3. člena PZ).
6. Ker pri premičninah, na katere je bila določno predlagana izvršba, po ugotovitvi Okrajnega sodišča v Kopru ne gre za ladje, ni mogoče uporabiti specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ. Tako je treba uporabiti splošne določbe ZIZ, v skladu s katerimi je v primeru predloga za izvršbo na več sredstev ali več predmetov, krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe (drugi odstavek 35. člena ZIZ).
7. Upnica je na prvem mestu predlagala izvršbo na premičnine v lasti ali posesti dolžnika, ki se nahajajo kjerkoli, zlasti pa na poslovnem naslovu dolžnika v Celju. Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari (77. člen ZIZ), za odločitev o predlogu, v katerem upnik ni navedel, kje so stvari, pa sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež (drugi odstavek 78. člena ZIZ). O predlogu za izvršbo v obravnavani zadevi je torej krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.
8. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je Vrhovno sodišče odločilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.