Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 100/2016 ECLI:SI:VSRS:2016:II.DOR.100.2016 AI generated

Supreme Court allows appeal regarding disputed space classification under Housing Act and property transfer basis.

Case Number VSRS sklep II DoR 100/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia granted permission for a review against a final judgment concerning the classification of disputed spaces in an apartment building. The appellant argued that the municipality improperly converted shared areas into individual units without owner consent and questioned the legal basis for transferring ownership. The court determined that the review is admissible because the core issues involve the interpretation of the Housing Act regarding space classification and the material legal grounds for property transfer.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1; 367.c odst. 3: Permission for a review is granted when the appeal raises specific legal questions regarding the classification of disputed spaces under the Housing Act and the material legal basis for transferring property rights.

Keywords

AI generated
review permission Housing Act disputed spaces property transfer shared areas municipal ownership civil procedure

Cited Legislation

AI generated
367.a odst. 1 Zakona o pravdnem postopku
367.c odst. 3 Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali sporni prostor predstavlja posamezni del ali skupni prostor v smislu določb Stanovanjskega zakona in glede vprašanja pravilne materialnopravne podlage za lastninjenje predmetnega prostora.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na posameznem delu št. 321 v stavbi 1895 k. o. ..., vknjižene v korist tožene stranke do 1/1 celote (I. točka izreka) ter odločilo o izbrisu te neveljavne vknjižbe in vknjižbi lastninske pravice do 1/1 celote v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov od št. 301 do št. 320 v večstanovanjski stavbi na naslovu Ulica 13, št. stavbe 1895 k. o. ... (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo. Argumentirano izpostavlja naslednja pravna vprašanja glede katerih se zavzema za dopustitev revizije:

- ali je občina, po preoblikovanju družbene lastnine v zasebno lastnino, lahko bila posestnik in uporabnik skupnih prostorov v večstanovanjski stavbi brez soglasja etažnih lastnikov;

- ali je občina, po preoblikovanju družbene lastnine v zasebno lastnino, lahko bila, brez soglasja ostalih etažnih lastnikov, posestnik in uporabnik prostorov v večstanovanjski stavbi, ki so bili na podlagi dokumentov po katerih je potekala gradnja večstanovanjske stavbe opredeljeni kot skupni prostori, glede na določbo 3. odst. 190. člena SZ-1 oz. ali je lahko tak prostor enostransko in brez soglasja ostalih etažnih lastnikov veljavno preoblikovala v posamezni del stavbe;

- ali je občina, po preoblikovanju družbene lastnine v zasebno lastnino, zgolj na osnovi dejstva, da je bila posestnik in uporabnik skupnega prostora v večstanovanjski stavbi, lahko ta prostor enostransko in brez soglasja ostalih etažnih lastnikov veljavno preoblikovala v posamezen del stavbe;

- ali je vknjižba pravice uporabe v korist občine absolutno pomenilo, da ima občina dejansko takšno pravico, ali pa je bilo potrebno to pravico presojati tudi glede na dejanske okoliščine;

- ali je lastninsko pravico na nepremičnini ob uveljavitvi ZLNDL pridobil tisti, ki je bil kot imetnik pravice uporabe vpisan v zemljiško knjigo ali tisti, ki je takšno pravico v resnici imel.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožnice in strnjeno opredeljenih v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).