Administrative court dismisses challenge to municipal zoning plan citing lack of individual legal relations.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji. Presoja morebitne nezakonitosti teh pogojev je zato v upravnem sporu lahko opravljena le v zvezi z odločanjem o zakonitosti dokončnega upravnega akta, ki bi temeljil na tem OPN.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnici v tem upravnem sporu izpodbijata Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto – SD OPN 1, ki ga je Občinski svet tožene stranke Mestne občine Novo mesto sprejel na 10. seji dne 12. 11. 2015 in ki je bil objavljen v Dolenjskem uradnem listu, uradnem glasilu Mestne občine Novo mesto št. 12 dne 16. 11. 2015 (v nadaljevanju: OPN)), in sicer v delu, ki se nanaša na nepremičnini obeh tožnic. Prva tožnica je lastnica nepremičnine parc. št. 1084/4 k.o. ..., druga tožnica pa je lastnica nepremičnine parc. št. 1084/6 ..., ki jih je toženka statusno drugače okarakterizirala, in sicer iz zemljišč, predvidenih za pozidavo v zemljišča, na katerih pozidava ni dopustna, torej v kmetijska zemljišča oziroma območja zelenih površin.

2. Tožnici pojasnjujeta, da je bil 24. 11. 2009 sprejet Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto. V tem odloku sta bili njuni parceli opredeljeni kot zazidljivi zemljišči, predvideni za pozidavo s postavitvijo objektov srednje gostote z gabariti največ K + P + 2 za pretežno centralne dejavnosti z bivanjem. Toženka ju je nato s pisnim obvestilom obvestila, da poteka javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto – SD OPN 1, ki vključuje tudi njuna zemljišča. Vsi zainteresirani so lahko podali pisne pripombe in predloge k osnutku. Tožnici sta 7. 5. 2015 vložili pisne pripombe, iz katerih je razvidno, da se s predvidenimi spremembami statusa njunih parcel ne strinjata. Na teh parcelah sta namreč želeli zgraditi stanovanjski hiši. Njune pripombe toženka ni upoštevala in je na 10. seji občinskega sveta Mestne občine Novo mesto 12. 11. 2015 sprejela Odlok.

3. Tožnici sodišču predlagata naj Odlok v delu, ki se nanaša na njune nepremičnine, spozna za nezakonitega in odpravi, toženi stranki pa naj naloži plačilo stroškov postopka.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Po četrtem odstavku 5. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisov, kolikor urejajo posamična razmerja.

6. Po mnenju sodišča izpodbijana odločba OPN ne ureja posamičnih razmerij.

7. Po 2. točki drugega odstavka 11. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt) je namreč občina pristojna za določanje rabe prostora in pogojev za umeščanje posegov v prostor. V skladu s 1. točko 43. člena ZPNačrt se s prostorskimi izvedbenimi pogoji med drugim določajo podrobni pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja. Pri določanju namenske rabe zemljišč in podrobnih pogojev posegov v prostor gre torej za pristojnost občine v postopku sprejemanja OPN (prvi odstavek 1. člena ZPNačrt in drugi odstavek 21. člena Zakona o lokalni samoupravi, ZLS).

8. Neposredno na podlagi OPN pa gradnja ni mogoča, saj mora upravni organ z odločbo dovoliti gradnjo in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati (glej sklepa Ustavnega sodišča U-I-3/11-6 z dne 17. 2. 2011 in U-I-166/11-5 z dne 29. 9. 2011). Tudi Vrhovno sodišče je v sklepu I Up 169/2013 z dne 4. 7. 2013 že zavzelo stališče, da OPN kot splošnega upravnega akta ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Pojasnilo je še, da določitev konkretne namembnosti za konkretno zemljišče ni posameznikova pravica, temveč je to odločitev države oziroma občine, ki mora pri planiranju prostorskega razvoja države in občine v čim večji meri zavarovati javni interes, to je rabo zemljišč v skladu z njihovimi naravnimi danostmi, kar pa je posebej opredeljeno v predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča, gozdove, vode itd., ter v predpisih s področja prostorskega načrtovanja.

9. Niti okoliščina, da so v OPN navedene parcelne številke, ne pomeni, da predpis ureja posamična razmerja, saj je s tem zgolj določeno območje, na katerem veljajo konkretni prostorski izvedbeni pogoji (glej 42. in 43. člen ZPNačrt). Presoja morebitne nezakonitosti teh pogojev je zato v upravnem sporu lahko opravljena le v zvezi z odločanjem o zakonitosti dokončnega upravnega akta, ki bi temeljil na tem OPN.

10. To pomeni, da OPN ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.