Administrative court rejects motion to reopen proceedings as original judgment was based on procedural errors, not new facts.

Predlog za obnovo postopka se zavrže.

[JEDRO]

Upravno sodišče je o tožbi tožnice odločilo na seji senata. Pri tem je odločalo na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v upravnem postopku, pri čemer je odpravilo izpodbijano odločbo zaradi kršitev pravil upravnega postopka, torej iz procesnih razlogov. Navedeno ugotovitev pa je oprlo izključno na podatke predloženega upravnega spisa. Glede na navedeno torej ni podan obnovitveni razlog po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče je s sodbo II U 359/2015-5 z dne 12. 11. 2015 ugodilo tožbi tožnice ter odpravilo odločbo tožene stranke št. Bpp 232/2015 z dne 26. 8. 2015 in vrnilo zadevo toženi stranki v ponovni postopek (1. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo povrnitev stroškov postopka v znesku 285,00 EUR z DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka). Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke pravega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), pri čemer je relevantno dejansko stanje ugotovilo na podlagi podatkov upravnega spisa.

2. Tožena stranka je dne 16. 5. 2016 vložila predlog za obnovo postopka zoper navedeno pravnomočno sodbo Upravnega sodišča. V predlogu se sklicuje na obnovitveni razlog iz 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Navaja, da je dne 15. 4. 2016 od Okrožnega sodišča v Celju, Službe za brezplačno pravno pomoč prejela dopis, iz katerega je razvidno, da je tožeča stranka v zvezi z istim zahtevkom za plačilo odškodnine vložila tudi vlogo za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu; da je bila vloga za brezplačno pravno pomoč za isti historični dogodek odobrena s strani pristojnih organov za brezplačno pravno pomoč tako pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu kot pri Delovnem sodišču v Mariboru; da je vložila po istem odvetniku tožbo na plačilo odškodnine v znesku 36.913,14 EUR pri Okrožnem sodišču v Celju in pri Delovnem sodišču v Mariboru. O navedenih dejstvih pa tožnica ni obvestila pristojnih služb za brezplačno pravno pomoč niti kasneje sodišča v zvezi s sproženim upravnim sporom. Tako je s svojim ravnanjem prekoračila meje dovoljenega in dosegla vsebinsko pravilno odločitev v upravnem sporu, vendar pa ne iz vsebinsko pravilnih razlogov in je tako oškodovala toženo stranko za proračunska sredstva v višini 285,00 EUR. Zaradi navedenega tožena stranka predlaga obnovo postopka v stroškovnem delu sodbe II U 359/2015 zaradi vsebinsko napačnih razlogov, razveljavitve in povrnitve izplačanih stroškov. Ob tem predlaga, da se iz istih razlogov, ker ni seznanila službe za brezplačno pravno pomoč o vseh pomembnih dejstvih, razveljavi odločbo Bpp 232/2015 z dne 7. 12. 2015 in zadevo vrne v ponovno obravnavo.

3. Predlog za obnovo postopka ni dovoljen.

4. Po določbi 1. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1 se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali če najde nove dokaze ali dobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bil spor zanjo ugodneje rešen, če bi se nanje sklicevala ali če bi jih uporabila v prejšnjem postopku. Po izrecni določbi drugega odstavka 96. člena ZUS-1 pa se zaradi razlogov iz 1. točke prvega odstavka sme obnova dovoliti le, če je sodišče samo ugotavljalo dejansko stanje.

5. Upravno sodišče je o tožbi tožnice odločilo na seji senata. Pri tem je odločalo na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v upravnem postopku, pri čemer je odpravilo izpodbijano odločbo zaradi kršitev pravil upravnega postopka, torej iz procesnih razlogov. Navedeno ugotovitev pa je oprlo izključno na podatke predloženega upravnega spisa. Glede na navedeno torej ni podan obnovitveni razlog po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Upravno sodišče pa tudi ni stvarno pristojno za odločanje o obnovi postopka glede odločbe tožene stranke št. Bpp 232/2015 z dne 7. 12. 2015, saj o tem odloča upravni organ, ki je odločbo izdal, to je tožena stranka sama.

6. Ker tožena stranka ni izkazala, da je razlog za obnovo postopka po 1. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 podan, je upravno sodišče njen predlog za obnovo postopka na podlagi prvega odstavka 100. člena ZUS-1 zavrglo.