Administrative court allows legal aid claim by ruling agency failed to prove case success beyond obvious standard.

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2755/2015 z dne 18. 11. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled, organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 9. 11. 2015 v obsegu odgovora na ugovor zoper odpust obveznosti v stečajnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. St. 4065/2014 in zastopanje na naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti z dne 14. 11. 2015. V obrazložitvi navaja, da tožničin uspeh v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika, saj sodišče zgolj ugotavlja dejanske okoliščine, medtem ko se s pravnimi vprašanji ne ukvarja. Glede na navedeno ugotavlja, da ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilka v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati.

2. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je izpodbijana odločba neobrazložena, zmotno pa je uporabljen tudi 24. člen ZBPP. Pojasnjuje, da je glede na sodno prakso navedeno določbo treba uporabljati restriktivno in je ni dopustno širiti in sicer organu dovoljuje zgolj presojo, ali v zadevi obstoji očiten (na prvi pogled viden) razlog, zaradi katerega prosilec na more pričakovati, da bo s pravnim sredstvom uspešen. Zakon pa organu ne daje pravice, da presoja, ali prosilka v postopku potrebuje strokovno pomoč odvetnika. Takšen razlog je arbitraren in ne more predstavljati razloga za zavrnitev prošnje. Prav tako pa kot nesmiselno in arbitrarno ocenjuje stališče, da v primerih, kadar je odločitev odvisna od dejanskega stanja, ni potrebna pomoč odvetnika, kar pojasni s primerom. Dodaja še, da je v obravnavanem primeru kršena pravica do enakosti orožij, saj upnika zastopa odvetniška družba. Poleg tega tudi pojasnjuje, zakaj meni, da je uspeh tožnice v predmetnem primeru odvisen tudi od rešitve pravnega vprašanja in sicer pravočasnosti ugovora. Podrobno navaja razloge, zakaj meni, da je ugovor upnika prepozen. Meni, da je sodna praksa vprašanje pravočasnosti ugovora rešila na protiustaven način, argumentacije glede protiustavnosti takega stališča pa tožnica ne bi mogla razviti brez pomoči odvetnika. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek ter ji naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba je utemeljena.

5. Organ za brezplačno pravno pomoč je tožničino prošnjo zavrnil s sklicevanjem na 24. člen ZBPP z utemeljitvijo, da tožničin uspeh v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika.

6. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni s tem zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta pravi, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med ostalim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po tretjem odstavku navedene določbe se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

7. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem finančni in tako imenovani objektivni pogoj, slednjega pa določa prav 24. člen ZBPP. Kot izhaja iz citiranega določila, se prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna, pri tem pa mora biti obrazložitev podana tako, da je iz nje razvidno, da prosilec nima prav nobenih izgledov za uspeh. Očitno pomeni, da je spoznavno na prvi pogled, organ za brezplačno pravno pomoč pa nima zakonske podlage, da bi podrobno opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki bi presegala standard očitnosti (tako tudi Upravno sodišče RS v zadevi I U 357/2013 in II U 67/2014).

8. Kolikor ZBPP ne določa drugače, postopa organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zato mora odločba, s katero je odločeno v zadevi, vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP. To pa pomeni, da mora poleg zahtevkov in navedb stranke vsebovati tudi ugotovitve glede dejanskega stanja, dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločitev, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku stranke (prvi odstavek 214. člena ZUP).

9. Sodišče ugotavlja, da obrazložitev izpodbijane odločbe zgoraj navedenemu standardu očitnosti neuspeha ni zadostila. Obrazložitev zadeve je skopa, na njej pa temelji pavšalen zaključek, da tožničin uspeh v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti ni odvisen od strokovne pomoči odvetnika. Izpodbijane odločbe zato ni mogoče preizkusiti.

10. Poleg tega pa se naslovno sodišče tudi ne strinja z zaključkom toženke, da zastopanje tožnice v postopku odločanja o ugovoru očitno ni potrebno, saj sodišče ugotavlja dejanske okoliščine, in sicer ali so podane ovire za odpust iz 299. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (FPPIPP), medtem ko se s pravnimi vprašanji ne ukvarja. Prav gotovo je pravno znanje potrebno pri ugovoru nepravočasnosti ugovora proti odpusti obveznosti, kjer gre izključno za pravno vprašanje, zastopanje pa je vsaj koristno tudi pri izvajanju dokazov na naroku za glavno obravnavo o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom in ne nazadnje tudi pri kontroli odločitve sodišča o ugovoru.

11. Po obrazloženem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

12. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo v ponoven postopek.

13. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se ji priznajo stroški v znesku 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika) z zahtevanim 22 % DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).