Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Ip 131/2016 ECLI:SI:VSKP:2016:II.IP.131.2016 AI generated

Court allows debtor's appeal to annul enforcement order while dismissing creditor's appeal on shareholder successor status.

Case Number VSK sklep II Ip 131/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court annulled the first-instance decision stopping enforcement and ordered the creditor to pay the debtor's appeal costs. The debtor successfully argued that a final ruling on the enforcement objection created a legal interest to challenge the enforcement suspension. Conversely, the court rejected the creditor's claim that shareholders are universal successors, citing established Supreme Court precedent that they are singular successors under the Insolvency Act.

Legislator headnote

AI generated

ZFPPIPP 443. in 444. člen; ZIZ 15. člen: Shareholders of a dissolved company are singular legal successors, not universal ones, meaning they do not inherit the company's assets or claims, and the first-instance court correctly annulled the enforcement order based on the debtor's valid legal interest.

Keywords

AI generated
singular legal successors universal successors enforcement suspension insolvency proceedings legal interest appeal ZFPPIPP dissolution ZIZ enforcement

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VS RS sklep III Ips 67/2015
VS RS sklep VIII R 26/2015
Supreme Court assigns unpaid wage claims against a former company's active shareholder to the Labour Court, not the District Court.
VSL II Cp 1147/2015
V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo zgolj na eno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani (sodba VSL II Cp 1147/2015).

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba upnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 3.3.2016 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbi dolžnika zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 14.12.2015 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Upnik mora v osmih dneh povrniti dolžniku 171,35 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od devetega dne).

[JEDRO]

Tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (primerjaj na primer odločbo VS RS sklep III Ips 67/2015) jasno izhaja, da ZFPPIPP ne ureja udeležbe družbenikov izbrisane družbe na njenem premoženju, spričo česar je treba zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 14.12.2015 je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilni postopek ustavi.

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil dolžnik po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje izdalo omenjeni sklep, še preden je pravnomočno odločilo o sklepu o izvršbi. Dolžnik je namreč zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, v katerem sodišče prve stopnje še ni odločilo. S pravnomočno ustavitvijo izvršilnega postopka bi odpadel pravni interes dolžnika za odločanje o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Dolžniku je potrebno priznati pravni interes za vložitev konkretne pritožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe, zaradi možnosti predlaganja nasprotne izvršbe v skladu s 3. točko prvega odstavka 67. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj je dolžnikov ugovor nedvomno utemeljen in je zato potrebno realizirani sklep o izvršbi v celoti razveljaviti, razveljavitev sklepa o izvršbi pa bo dolžniku omogočala nasprotno izvršbo.

S sklepom z dne 3.3.2016 je sodišče prve stopnje odločilo, da se dolžnikovemu ugovoru ugodi in se sklep o izvršbi v celoti razveljavi ter se predlog za izvršbo zavrne. Poleg tega je tudi odločilo, da mora upnik dolžniku v osmih dneh povrniti 215,35 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od devetega dne).

Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik po svojem pooblaščencu in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo zgolj na eno sodbo Višjega sodišča v Ljubljani (sodba VSL II Cp 1147/2015). Sodnik pa je pri odločanju vezan le na Ustavo in zakon, saj sodna praksa ni formalen vir prava. Sodišča tudi niso vezana na odločbe višjih sodišč. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) pa ureja domnevo, da so vsi družbeniki univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe. Takšna je tudi usklajena sodna praksa višjega sodišča.

Dolžnik je po svojem pooblaščencu podal odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je tudi stroške za odgovor na pritožbo.

Pritožba upnika ni utemeljena, pritožba dolžnika pa je utemeljena.

K pritožbi upnika:

Ureditev v ZFPPIPP se od ureditve v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju: ZFPPod) razlikuje po tem, da družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki izbrisne pravne osebe. Zato nanje z izbrisom pravne osebe ne preidejo vse morebitne pravice in obveznosti izbrisane pravne osebe. Izbris pravne osebe brez (predhodne) likvidacije namreč temelji na predpostavki, da družba nima niti premoženja niti obveznosti. Če se po izbrisu družbe izkaže, da je izbrisana pravna oseba ob prenehanju vendarle imela premoženje, se nad tem premoženjem lahko opravi stečajni postopek, tudi če družba ni bila prezadolžena (443. in 444. člen ZFPPIPP).

Tudi po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (primerjaj na primer odločbo VS RS sklep III Ips 67/2015) jasno izhaja, da ZFPPIPP ne ureja udeležbe družbenikov izbrisane družbe na njenem premoženju, spričo česar je treba zaključiti, da družbeniki predstavljajo singularne pravne naslednike izbrisane družbe(1).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da v konkretnem primeru družbeniki iz sodnega registra izbrisane družbe niso njeni pravni nasledniki, njenih terjatev tudi po njenem prenehanju niso upravičeni uveljavljati(2).

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ).

Pritožbeno sodišče dolžniku ni priznalo stroškov za odgovor na pritožbo, ker takšno pravno sredstvo ni dovoljeno (četrti odstavek 9. člena ZIZ).

K pritožbi dolžnika:

Dolžnik ima nedvomno pravni interes za vložitev predmetne tožbe zoper sklep o ustavitvi izvršbe, in sicer zaradi možnosti predlaganja nasprotne izvršbe v skladu z določbo prvega odstavka 67. člena ZIZ, upoštevaje ob tem, da je dolžnik s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi uspel in je zato sodišče pravnomočno odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi in se predlog upnika za izvršbo zavrne.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Dolžnik je upravičen do povrnitve stroškov za pritožbo v znesku 171,35 EUR (nagrada za pritožbo po tarifni št. 27/6 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT) 300 točk, materialni stroški v višini 2 % po členu 11 OT in 22 % DDV).

---

op. št. 1: enako tudi odločba Vrhovnega sodišča RS: VS RS sklep VIII R 26/2015

op. št. 2: sodba Višjega sodišča v Ljubljani, II Cp 1147/2015