Supreme Court dismisses appeal due to failure to prove severe consequences and raise important legal questions.

I. Revizija se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ker je odgovor na revidentovo vprašanje odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin, ki jih revident v vprašanje ni vključil, njegovo splošno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

Revident navedb, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice izpodbijanega akta, ni niti verjetno izkazal, na njegovi strani pa ni samo trditveno ampak tudi dokazno breme, so posledice, ki jih navaja, ostale v celoti neizkazane. Presoja, ali so te posledice za revidenta zelo hude, tako ni možna. Zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo (v nadaljevanju revident) tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje - Novo mesto, št. 06122-2964/2012-18 24321 z dne 5. 2. 2014. Z navedeno prvostopenjsko odločbo, izdano na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), je bilo revidentu naloženo, da takoj ustavi gradnjo temeljenega napihljivega šotora in zidu na tam navedenem zemljišču in objekt odstrani v roku 90 dni od vročitve te odločbe ter na zemljišču vzpostavi prejšnje stanje, sicer bo opravljena izvršba po drugi osebi ali s prisilitvijo (1. in 2. točka izreka). Za nelegalno gradnjo so bile izrečene prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (3. točka izreka). Ugotovljeno je bilo tudi, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da stroški postopka niso nastali (4. in 5. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-103/2014/2 (06421125) z dne 16 1. 2015, pritožbo revidenta zoper prvostopenjski akt zavrnila.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, podrejeno predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Hkrati z revizijo vlaga tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Revident v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Revident, z vprašanjem: „ali je napihljiv šotor enostaven objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje“, tem zahtevam ni zadostil. Odgovor na njegovo vprašanje je odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin, ki jih revident v vprašanje ni vključil. Zato njegovo splošno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Odgovor na tako splošno vprašanje namreč ne bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse.(1)

6. Revident tudi ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijanega akta, kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

8. Revident je v zvezi s tem sicer navedel, da je sporni objekt, ki ga je kupil s pomočjo bančnega kredita, edini objekt, ki ga oddaja v najem in zato ne bo mogel več opravljati gospodarske dejavnosti oddajanja športnih objektov v najem, zaradi katere je bil ustanovljen. Dodal je še, da bi zaradi izpada edinega vira prihodkov utrpel hude finančne posledice in tudi ne bi mogel vrniti bančnega kredita. Vendar ker teh navedb ni niti verjetno izkazal, na njegovi strani pa ni samo trditveno ampak tudi dokazno breme, so posledice, ki jih navaja, ostale v celoti neizkazane. Presoja, ali so te posledice za revidenta zelo hude, tako ni možna. Zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

9. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10. Revident je predlagal tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom revizijo zavrglo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe, saj za meritorno odločanje o njej niso več izpolnjeni predpisani pogoji.

K III. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Primerjaj z odločbami VS, kot npr.: X Ips 129/2011, X Ips 171/2013, X Ips 308/2014, X Ips 439/2014, X Ips 87/2015 in X Ips 137/2015.