VSL sklep I Cp 1078/2016 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožničin predlog za zavarovanje dokaza temelji na posplošenih trditvah o tem, da obstaja verjetnost, da se v sefu nahaja del skupnega premoženja pravdnih strank. V okviru postopka za zavarovanje dokazov sodišče ne opravlja poizvedb in išče trditev za tožečo stranko, ki jih bo nato zatrjevala v tem postopku, saj bi s tem obšlo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Zato gre za dokaz informativne narave, ki bi bil dovoljen le, če stranka ne more poznati dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati na podlagi trditvenega bremena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog tožnice za zavarovanje dokaza z vpogledom v sef, ki ga ima toženec najetega pri banki X ter s popisom stvari, ki se nahajajo v sefu, zavrnilo.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku(1) pritožuje tožnica. Navaja, da je vložila tožbo na ugotovitev obsega skupnega premoženja in predlog za razdelitev skupnega premoženja. Hkrati je vložila predlog za zavarovanje dokaza z vpogledom v toženčev sef in popis stvari, ki se v njem nahajajo. Izvedba tega dokaza je nujna, saj se le na tak način lahko ugotovi celoten obseg premoženja pravdnih strank, kar vpliva na delitev skupnega premoženja. Tožnici ni znano, kateri predmeti so shranjeni v sefu, saj vanj nima dostopa. Z izdajo začasne odredbe je toženi stranki onemogočen dostop do sefa, vendar je za pregled vsebine sefa potrebna izvedba dokaza, kot ga je predlagala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zavarovanje dokazov se na predlog stranke izvede, če obstoji utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja (264. člen ZPP). V vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, mora predlagatelj navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki naj se izvedejo, in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja (266. člen ZPP).

5. Tožničin predlog za zavarovanje dokaza temelji na posplošenih trditvah o tem, da obstaja verjetnost, da se v sefu nahaja del skupnega premoženja pravdnih strank. V okviru postopka za zavarovanje dokazov sodišče ne opravlja poizvedb in išče trditve za tožečo stranko, ki jih bo nato zatrjevala v tem postopku, saj bi s tem obšlo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da gre za dokaz informativne narave, ki bi bil dovoljen le, če stranka ne more poznati dejstev, ki bi jih sicer morala zatrjevati na podlagi trditvenega bremena. V konkretnem primeru pa bi tožnica glede na vsebino tožbe lahko podala trditve o obsegu skupnega premoženja glede zlatnikov in denarnih sredstev. Tožničini bojazni, da bo toženec zlatnike in denarna sredstva odtujil je namenjena začasna odredba, s katero se zavaruje terjatev (prvi odstavek 270. člena in prvi odstavek 272. člena ZIZ), ki jo je tožnica že uveljavila v postopku z opr. št. Z 570/2015.

6. Pritožba ni utemeljena in ker niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradi dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): V nadaljevanju ZPP.