Supreme Court allows appeal regarding procedural violations and substantive assessment of workplace harassment claims.

Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter glede vprašanja pravilne materialno pravne presoje trpinčenja v konkretni zadevi.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja obstoja bistvenih kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter glede vprašanja pravilne materialno pravne presoje trpinčenja v konkretni zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 16.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila. Poleg tega je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožnici 16. 8. 2012, nezakonita in zahtevek na ugotovitev, da je pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena 16. 8. 2012, nična oziroma izpodbojna in se zato razveljavi. Zavrnilo je zahtevek, da se tožnico pozove nazaj na delo, ki ga je opravljala po stari (odpovedani) pogodbi o zaposlitvi in da ji je za čas veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene 16. 8. 2012, toženka dolžna izplačati razliko v plači med plačo, ki bi jo prejemala na podlagi 16. 8. 2012 razveljavljene pogodbe in 16. 8. 2012 sklenjene pogodbe. Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka zavrnilo podredni zahtevek, da se ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki jo predstavljajo razlike v plači, ki jo je tožnica prejemala po razveljavljeni pogodbi in novo sklenjeni pogodbi.

2. Sodišče prve stopnje je glede odškodnine za nepremoženjsko škodo ugotovilo, da konkretna dejanja, ki jih je očitala tožnica, ne predstavljajo prepovedanega trpinčenja. Očitki so leteli na nadrejeno delavko, ki se je v tožničinem sektorju trženja in prodaje zaposlila avgusta 2011. Tožnica je navedla več dejanj, ki jih je štela za trpinčenje (npr. odvzem nekaterih pristojnosti in delovnih nalog, umik tožnice z nekaterih službenih potovanj, ignoriranje tožničinih mnenj, aroganten in žaljiv odnos ter komuniciranje s povzdignjenim glasom, pozna odobritev dopusta), vendar je sodišče odločilo, da v nekaterih primerih ti očitki niso upravičeni, oziroma, da je v nekaterih primerih šlo za določene poslovne odločitve in ne za načrtne napade na delavkino storilnost, dejanja nadrejene delavke pa niso predstavljala negativnega, grdega ali žaljivega vedenja.

3. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Ugotovilo je, da pri tožnici ni šlo za dalj časa trajajoče sistematično trpinčenje oziroma šikaniranje na delovnem mestu. Sodišče prve stopnje naj bi se tudi ustrezno opredelilo do izpovedi prič, zato pritožbeno sodišče ni štelo, da je dokazna ocena pomanjkljiva.

4. Tožnica je vložila pravočasen predlog za dopustitev revizije glede dela odločitve, ki se nanaša na zahtevek za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Navaja, da so podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z neupoštevanjem metodološkega napotka iz 8. člena ZPP oziroma v zvezi s pomanjkljivo in površno dokazno oceno, da je v zvezi z (ne)obrazložitvijo posameznih očitanih dejanj trpinčenja in neupoštevanjem teh dejanj kot celote podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, sicer pa naj bi pritožbeno sodišče delno presojalo tudi pritožbene navedbe, ki jih tožnica sploh ni uveljavljala in se nanašajo na drug spor, na njene pritožbene navedbe pa ni odgovorilo. Predlaga revizijo tudi glede materialnih vprašanj o številu, obliki in intenzivnosti prepovedanih dejanj, da je te mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu po četrtem odstavku 6. a člena ZDR, glede pravne relevantnosti subjektivnega dojemanja s strani delavca, opredelitve trpinčenja iz vidika ponavljajočih in enostranskih organizacijskih ukrepov delodajalca, ki očitno negativno vplivajo na delovnopravni položaj delavca in opredelitev trpinčenja z vidika ravnanj, kot so: izključevanje iz vsakodnevne poslovne komunikacije, prikrivanje informacij o sestankih ter ostalih za delo potrebnih informacij, odobritev dopusta tik pred zdajci, ignoriranje strokovnega mnenja, jemanje besede na sestankih, govorjenje v povišanih tonih, očitno neutemeljeno opominjanje.

V predlogu obsežno navaja razloge, iz katerih naj bi v konkretnem sporu izhajale bistvene kršitve določb postopka in zmotna materialna presoja trpinčenja, se v zvezi s tem sklicuje tudi na sodno prakso in navaja, da gre za vprašanja, o katerih ni ustaljene sodne prakse revizijskega sodišča (še posebej delovnega oddelka) oziroma v sodni praksi sodišča druge stopnje o teh vprašanjih ni enotnosti.

5. Predlog je utemeljen.

6. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena ZPP dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da so podani pogoji za dopustitev revizije, zato jo je dopustilo glede vprašanj, ki so razvidna iz izreka tega sklepa.