Court allows appeal against administrative penalty, ruling inspection warning and fine are separate proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe court of second instance set aside the first-instance judgment and remanded the case for a new trial. The Ministry argued that an inspection warning under the Inspection Act and a subsequent fine under the Offences Act constituted a violation of the prohibition against double jeopardy. The court rejected this, holding that the two administrative acts serve different legal purposes and do not violate the principle of ne bis in idem.
Legislator headnote
AI generatedZakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN); Zakon o prekrških (ZPreK): An inspection warning issued under the Inspection Act and a fine issued under the Offences Act for the same factual circumstances constitute two distinct proceedings and do not violate the prohibition against double jeopardy.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Res je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v obravnavani zadevi nastopalo kot nadzorni (inšpekcijski) organ in prekrškovni organ, vendar gre za dva različna postopka, ko je treba izdati ob zaključku postopkov o istem dejanskem stanu dva različna akta. Opozorilo na podlagi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) je izdano v postopku nadzora (inšpekcijskem postopku) po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter se naša na odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti in ni sankcija za prekršek. Storilec, kateremu je izrečeno opozorilo na podlagi 33. člena ZIN, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z isto kršitvijo v istih časovnih in krajevnih okoliščinah.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo zahtevi vlagatelja za sodno varstvo E. M. in je plačilni nalog prekrškovnega organa Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Enota Koper, Izpostava Postojna spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca, da je dne 25.8.2015 ob 14. uri kršil določilo prvega odstavka 12. člena Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ker je na kmetijskem zemljišču s par. št. 3324/2 k.o. 1 S. skladišču 20 m3 perutninskega gnoja v naravni, nevodotesni nestabilni podlagi, na podlagi 10. točke prvega odstavka 136. člena, v zvezi s prvim odstavkom 53. člena Zakona o prekrških, ustavil. Glede stroškov postopka je odločilo, da ti bremenijo proračun.
Proti taki sodbi je vložil pritožbo prekrškovni organ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Kmetijska inšpekcija, Območna enota Koper, Izpostava Postojna. Uveljavlja kršitev postopka po Zakonu o prekrških, ker je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo načelo prepovedi dvojnega obravnavanja (ne bis in idem). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo odpravi in zahtevo za sodno varstvo zavrne kot neutemeljeno.
Pritožba je utemeljena.
Pritožnik ima prav, da v obravnavani prekrškovni zadevi ne gre za odločanje o isti stvari, ki je po 31. členu Ustave Republike Slovenije prepovedano. Res je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo v obravnavani zadevi nastopalo kot nadzorni (inšpekcijski) organ in prekrškovni organ, vendar gre za dva različna postopka, ko je treba izdati ob zaključku postopkov o istem dejanskem stanu dva različna akta. Opozorilo na podlagi 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) je izdano v postopku nadzora (inšpekcijskem postopku) po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter se naša na odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjkljivosti in ni sankcija za prekršek. Storilec, kateremu je izrečeno opozorilo na podlagi 33. člena ZIN, ni prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z isto kršitvijo v istih časovnih in krajevnih okoliščinah. V obravnavani zadevi je prekrškovni organ opravljal tudi funkcijo nadzora, nadzorni in prekrškovni postopek pa imata različen ratio legis ter drugačne pravne posledice za storilca, zaradi česar nista v koliziji po načelu prepovedi ponovnega sojenja (tako sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. IV Ips 89/2009 z dne 23.11.2010). Glede na navedeno ima pritožnik prav, da storilec, kateremu je izrečeno opozorilo v skladu s 33. členom ZIN, ni (nujno) prost odgovornosti za prekršek, ki je bil storjen z isto kršitvijo, saj pritožniku, ki je deloval tudi kot nadzorni organ, ni bilo onemogočeno, da v isti zadevi deluje tudi kot prekrškovni organ in izda obravnavani plačilni nalog.
Ker je sodišče prve stopnje torej izhajalo iz zmotne predpostavke, da je bilo v obravnavani zadevi že pravnomočno odločeno, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj bo moralo sodišče prve stopnje nadaljevati s postopkom odločanja o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložil storilec E. M. zoper plačilni nalog prekrškovnega organa (osmi odstavek 163. člena ZP-1).