Supreme Court allows appeal against court fee waiver denial due to missing family data, remanding for new assessment.

Pritožbi se ugodi, sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije I U 643/2014-7K z dne 4. 11. 2015 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO]

Predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati. Te določbe ne dajejo podlage za stališče, da zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi, in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo v upravnem sporu zaradi odmere davka po 68. členu ZDavP-2, ker je v izjavi o premoženjskem stanju zamolčala podatke o družinskih članih, s tem, ko ni navedla, da živi z možem, ki ima dve podjetji.

2. Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča vlaga tožnica (v nadaljevanju pritožnica) pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je njen mož oseba z ugotovljenim premoženjem (s. p. in d. o. o.). Zatrjuje, da je nosilec dejavnosti njen sin z istim imenom. Mož pa je upokojenec, star 79 let, z mesečno pokojnino v višini 543,00 EUR. Navaja možev in sinov EMŠO. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, sodišče prve stopnje pa naj ponovno odloči o taksni oprostitvi na podlagi pravilnih podatkov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi vpogleda v bazo ERISK ugotovilo, da pritožnica v izjavi ni navedla, da je poročena, da je nosilec gospodinjstva na prijavljenem naslovu njen mož A. A., da ima ta podjetji A. A., s. p. - avtoličarstvo in A., ličarstvo in popravilo vozil, d. o. o. Ker je omenjene podatke zamolčala, je sodišče njeni izjavi o premoženjskem stanju odreklo dokazno vrednost in zaključilo, da ni uspela dokazati pogojev za upravičenost taksne oprostitve.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev nepravilna, saj temelji na napačnem stališču, da že ugotovljena neskladnost med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi, in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc na podlagi četrtega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), zadošča za sklep, da pogoj za oprostitev plačila sodnih taks ni izpolnjen.

6. Na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 (v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015) sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Tudi pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks mora sodišče skladno z določbo petega odstavka 11. člena ZST-1 skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

7. Sodišče odloča o oprostitvi plačila na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Predlogu mora priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek). Če sodišče dvomi o resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju, jih po uradni dolžnosti preveri (četrti odstavek).

8. Iz navedenih določb izhaja, da je predlog za oprostitev plačila sodne takse mogoče zavrniti le, če sodišče ugotovi, da s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva stranke, s katerimi se preživlja sama in s katerimi preživlja osebe, ki jih je dolžna preživljati. Te določbe pa ne dajejo podlage za stališče, da zgolj ugotovitev neskladja med podatki o premoženju, ki jih stranka navede v izjavi, in podatki, ki jih sodišče po uradni dolžnosti pridobi iz evidenc iz četrtega odstavka 12. člena ZST-1, zadošča za sklep, da navedeni pogoj za oprostitev plačila sodne takse ni izpolnjen. Ugotovitev neskladja med podatki sicer lahko predlagateljevi izjavi odreče dokazno vrednost, za zavrnitev predloga za oprostitev sodne takse pa mora biti vselej ugotovljeno, da s plačilom sodne takse ne bo občutno poseženo v sredstva za preživljanje. Vrhovno sodišče je takšno stališče že sprejelo v zadevi I Up 55/2015.

9. Ker sodišče zaradi neuporabe prvega odstavka 11. člena ZST-1 ni ugotavljalo, ali bi plačilo sodne takse za revizijo občutno zmanjšalo pritožničina sredstva za preživljanje, je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 79. člena ZUS-1 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V njem bo moralo pred izdajo sklepa preveriti, ali je pritožničin mož res oseba, ki mu je pripisalo lastništvo dveh podjetij.