Appeal dismissed because appellant failed to prove holding a required bar exam license for filing.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal because the appellant failed to submit proof of having passed the state bar exam within the required timeframe. The appellant argued for the right to file an administrative appeal, but the court held that the law requires a licensed attorney to act as a representative. Consequently, the court ruled that the appeal was inadmissible as it was filed by an unqualified person.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 22. odst. 1; ZPP 86. odst. 4: An appeal filed by a person without a state bar exam license is inadmissible unless the filer can prove they hold the required qualification.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Vrhovno sodišče je pritožnika s pozivom pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar ga v postavljenem roku ni predložil. Ker pritožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče kot nedopustno zavrglo pritožbo tožeče stranke (v nadaljevanju pritožnik) zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 1333/2015-3(k) z dne 10. 11. 2015, s katerim je bil pritožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za tožbo v upravnem sporu zavrnjen.
2. Pritožba ni dovoljena.
3. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v drugem odstavku 22. člena določa, da lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS.
4. Pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit, kar mora izkazati že ob vložitvi pravnega sredstva. To izhaja iz smiselne uporabe četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom. Četrti odstavek 86. člena ZPP velja za izredna pravna sredstva, v
upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se je ustalilo stališče, da navedeno velja tudi za pritožbo, ki je sicer redno pravno sredstvo v upravnem sporu.(1)
5. Po četrtem odstavku 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice
.
6. Vrhovno sodišče je pritožnika s pozivom I Up 105/2016-4 z dne 19. 4. 2016 pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar ga v postavljenem roku ni predložil. Ker pritožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima.
7. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP
v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožbo kot nedovoljeno
zavrglo
.
8. O zadevi je odločal sodnik poročevalec na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.
----
(1) Prim. npr. I Up 316/2014 z dne 29. 9. 2014.