Military employment ends upon pension eligibility; employee retains choice to claim occupational pension.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Vojaški osebi ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ob upoštevanju zavarovalne dobe s povečanjem oziroma dodane dobe iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, delovno razmerje na upravnem področju preneha. Volji delavca pa je prepuščeno, ali bo po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico do poklicne pokojnine in se upokojil.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev odločbe toženke z dne 23. 1. 2015, ugotovitev nezakonite odpovedi in obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, poziv na delo ter obračun in plačilo plač z davki in prispevki ter zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče je ugotovilo, da je bila izpodbijana odločba o prenehanju delovnega razmerja izdana na podlagi enajstega odstavka 92. člena Zakona o obrambi (v nadaljevanju ZObr, Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji), v povezavi z desetim odstavkom 413. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadaljnji) ter 204. členom istega zakona. Ker je tožnik tudi sicer pridobil pravico do poklicne pokojnine, in ker po stališču sodišča prve stopnje ni bil neenako obravnavan, je presodilo, da je toženka pravilno uporabila materialno pravo in zahtevke tožnika zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Med drugim je poudarilo, da določbe materialnih predpisov, na katerih temelji izpodbijana odločba o prenehanju delovnega razmerja tožniku, niso v neskladju z Ustavo RS in da dejstvo, da sodišče ni ugodilo njegovemu predlogu za prekinitev postopka, ker naj bi Ustavno sodišče RS že presojalo ustavnost 8. točke 7. člena ZPIZ-2 oziroma desetega odstavka 413. člena tega zakona, ne predstavlja predhodnega vprašanja za rešitev tega spora, sodišče prve stopnje pa s tem ni bistveno kršilo določb postopka.

4. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe in ugoditev njegovemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe.

5. V reviziji med drugim navaja, da je zaprosil za informacijo o zbranih sredstvih na osebnem računu, kar je eden od zakonskih zahtev za izpolnitev pogojev za poklicno upokojitev. Sklicuje se na pokojninski načrt, po katere se poklicna pokojnina izplačuje do izpolnitve pogojev za pridobitev predčasne pokojnine ali starostne pokojnine glede na odločitev zavarovanca, ki je pri tem bistvena, sicer pa naj bi zavarovanec sporočil svojo odločitev, ki je vezana na obdobje prejemanja poklicne pokojnine, šele po tem ko uveljavlja poklicno pokojnino. To naj bi pomenilo, da so mu bile kršene procesne pravice iz 203. in 204. člena ZPIZ-2 ter pravice iz pokojninskega načrta. Nadalje navaja, da ne izpolnjuje pogoja starosti za pridobitev pravice, pogoj za predčasno upokojitev pa naj bi dopolnil šele 8. 3. 2019, ob starosti 60 let. Tožniku naj ne bi bilo omogočeno, da se pravočasno izjasni o prejemanju poklicne pokojnine. Tudi sicer je pravilna odločitev vezana na zadostnost zbranih sredstev na osebnem računu; po njegovi oceni ta sredstva ne zadoščajo za štiriletna izplačevanja poklicne pokojnine.

6. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

7. Revizija ni utemeljena.

8. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

9. Na revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka pred sodišči se tožnik sklicuje le uvodoma, v nadaljevanju pa ga ne konkretizira, zaradi česar revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v zvezi s tem ni moglo in smelo preizkusiti.

10. V zvezi z revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava je treba najprej poudariti, da se tožnik v reviziji sklicuje na nekatera nova dejstva, ki jih pred tem ni navedel oziroma uveljavil. Revizije tudi sicer ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato revizijsko sodišče ni moglo upoštevati revizijskih navedb v zvezi z zadostnimi sredstvi, zbranimi na njegovem osebnem računu za izplačevanje poklicne pokojnine in navedbe, da naj bi pridobil pravice do predčasne upokojitve šele ob starosti 60 let, 8. 3. 2019. S tem v zvezi je treba vseeno pojasniti, da po določbi 413. člena ZPIZ-2, ki se sklicuje na 204. člen istega zakona, zavarovanec pridobi pravice do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo znaša 42 let in 6 mesecev in če sredstva, zbrana na njegovem osebnem računu, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine (prvi odstavek), vendar tudi (tretji odstavek), da ne glede na prvi odstavek pridobi zavarovanec pravico do poklicne pokojnine, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo najmanj 40 let in ko glede na stopnjo povečanja na delovnem mestu, kjer se v skladu s prejšnjimi predpisi zavarovalna doba štela s povečanjem, doseže glede na stopnjo 12/14, že starost 56 let, oziroma stopnjo 12/15, 55 let, itd. Tožnik je s 10. 3. 2015 dosegel starost 56 let.

11. Zmotno je tudi tožnikovo stališče, da bi toženka morala odločitev glede prejemanja poklicne pokojnine prepustiti tožniku (zavarovancu), saj zakon takšnega soglasja oziroma izbire ne predvideva, temveč jasno in za vse vojaške osebe enako določa pogoje, pod katerimi jim preneha delovno razmerje. Iz določbe enajstega odstavka 92. člena ZObr izhaja, da vojaški osebi preneha delovno razmerje na obrambnem področju najkasneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih, ne glede na čas, za katerega je sklenila pogodbo o zaposlitvi, pri tem pa se upošteva tudi zavarovalna doba s povečanjem oziroma dodana doba iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja. Glede izpolnjevanja pogojev po tej določbi se po 413. členu ZPIZ-2 uporablja določba 204. člena tega zakona, ta pa ureja pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine. Izpodbijana odločba je tudi sicer imela za posledico le prenehanje delovnega razmerja, ne pa nujno tudi upokojitve. Pomeni le, da delavcu ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino ob upoštevanju zavarovalne dobe s povečanjem oziroma dodane dobe iz naslova obveznega dodatnega zavarovanja, delovno razmerje na upravnem področju preneha. Volji delavca pa je prepuščeno, ali bo po prenehanju delovnega razmerja uveljavil pravico do poklicne pokojnine in se upokojil (1).

12. Glede na navedeno obrazložitev so tudi neutemeljene revizijske navedbe v zvezi s tem, da naj bi bilo tožniku onemogočena odločitev, do kdaj želi prejemati poklicno pokojnino. Revizijsko sodišče je enako odločilo že v sodbah VIII Ips 288/2015 z dne 22. 3. 2016 in VIII Ips 1/2016 z dne 22. 3. 2016.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj z odločbo US RS U-I-72/14 z dne 17. 9. 2015.