Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sodba I Ips 85102/2010-111 ECLI:SI:VSRS:2016:I.IPS.85102.2010.111 AI generated

Supreme Court voids probation revocation order for violating ne bis in idem principle when original sentence no longer exists.

Case Number VSRS Sodba I Ips 85102/2010-111
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia voided a lower court's order revoking probation because the original probation sentence had already been revoked and absorbed into a new prison term. The applicant argued this violated the ne bis in idem principle and procedural rules regarding probation revocation. The court agreed, ruling that the legal basis for revoking the non-existent probation was invalid.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 506. člen; ZKP 371. člen 2. odst. 10. člen; 31. člen Ustave: A probation revocation order is void if the original probation sentence no longer exists as a standalone legal basis, violating the principle of ne bis in idem.

Keywords

AI generated
ne bis in idem probation revocation void judgment procedural violation double jeopardy ZKP 506 ZKP 371

Cited Legislation

AI generated
506. člen ZKP
371. člen ZKP 2. odstavek
10. člen ZKP
31. člen Ustave Republike Slovenije
člena ZKP in 31. člen Ustave Republike Slovenije).
426. člen ZKP 1. odstavek
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi.

II. Predlog okrožne državne tožilke Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru z dne 18. 11. 2015 za preklic pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 85102/2010 z dne 13. 12. 2012, se zavrne.

[JEDRO]

Z izpodbijano sodbo je bilo odločeno o preklicu pogojne obsodbe, izrečene s sodbo, ki kot samostojna sodba ni več obstajala, niti ni več obstajala kazenska sankcija, ki je bila s to sodbo določena.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. N. V. je bila s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 85102/2010 z dne 13. 12. 2012 spoznana za krivo kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Izrečena ji je bila pogojna obsodba, v njej določena kazen šest mesecev zapora s preizkusno dobo dve leti, določen je bil tudi poseben pogoj, da v roku enega leta in treh mesecev plača oškodovanemu I. K. 3.927 EUR. Sodba je postala pravnomočna 13. 12. 2012.

2. S sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 38803/2014 z dne 23. 2. 2015 je bila N. V. spoznana za krivo kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, določena ji je bila kazen šest mesecev zapora in preklicana pogojna obsodba, izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 85102/2010 z dne 13. 12. 2010 ter nato obsojenki ob upoštevanju določenih kazni izrečena enotna kazen deset mesecev zapora. Sodba je postala pravnomočna 20. 5. 2015.

3. S sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 85102/2010 z dne 18. 11. 2015 je bila na predlog Okrožne državne tožilke preklicana pogojna obsodba, izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II K 85102/2010 z dne 13. 12. 2012 in obsojenki izrečena kazen šest mesecev zapora. Sodba je postala pravnomočna 8. 12. 2015.

4. Vrhovni državni tožilec je zoper pravnomočno sodbo o preklicu pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru II Kr 85102/2010 z dne 18. 10. 2015 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve po drugem odstavku 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 506. členom ZKP. Vložnik ugotavlja, da je bila z dvema sodbama preklicana pogojna obsodba Okrajnega sodišča v Mariboru II K 85102/2010 z dne 13. 12. 2012 in dvakrat upoštevana s preklicano pogojno obsodbo določena kazen šest mesecev zapora in sicer prvič v izrečeni enotni kazni deset mesecev zapora s sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 38803/2014 z dne 23. 2. 2015 in drugič s preklicem pogojne obsodbe, izrečene z isto sodbo istega sodišča in izrekom kazni, ki je bila določena v pogojni obsodbi, kar je Okrajno sodišče v Mariboru storilo s sodbo II Kr 85102/2010 z dne 18. 11. 2015. Vrhovni državni tožilec ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Mariboru s sodbo II Kr 85102/2010 z dne 18. 11. 2015 preklicalo pogojno obsodbo, ki kot samostojna sodba ni več obstajala, zato niso bili izpolnjeni pogoji iz 506. člena ZKP za izvedbo postopka za preklic pogojne obsodbe in so bile kršene določbe 506. člena ZKP ter storjena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP, ki je vplivala na izdajo nezakonite sodbe o preklicu pogojne obsodbe. Vložnik predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se predlog okrožne državne tožilke za preklic pogojne obsodbe, ki ga je podala na naroku v postopku za preklic pogojne obsodbe dne 18. 11. 2015, zavrne oziroma podrejeno, da se sodba razveljavi in zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Mariboru v ponovno odločanje.

B. 5. Pritrditi je treba vrhovnemu državnemu tožilcu, da je bilo z izpodbijano sodbo odločeno o preklicu pogojne obsodbe, izrečene s sodbo II K 85102/2010 z dne 13. 12. 2012, ki kot samostojna sodba ni več obstajala, niti ni več obstajala kazenska sankcija, ki je bila s to sodbo določena. Navedena sodba je samostojnost izgubila z vključitvijo v sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru III K 38803/2014 z dne 23. 2. 2015, pri čemer je bila sankcija - pogojna obsodba preklicana, določena kazen šest mesecev zapora pa upoštevana pri izreku enotne (nepogojne) kazni. Tako je treba pritrditi vložniku, da v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji iz 506. člena ZKP za izvedbo postopka za preklic pogojne obsodbe oziroma so bile določbe 506. člena ZKP kršene na način, ki je vplival na izdajo nezakonite sodbe, saj je bilo z njo kršeno načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem (prvi odstavek 10. člena ZKP in 31. člen Ustave Republike Slovenije).

6. Na podlagi navedenih razlogov je Vrhovno sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 426. člena ZKP izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je navedeno v izreku te sodbe.