Supreme Court transfers criminal case to Ljubljana due to judge bias concerns in Postojna.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia transferred the criminal case from the Postojna District Court to the Ljubljana District Court. The plaintiff requested jurisdiction transfer because the assigned judge in Postojna was the sole judge on the criminal bench and was the subject of a separate criminal complaint filed by the same plaintiff. The court ruled that these specific circumstances created a reasonable doubt regarding the objective impartiality of the trial, thereby justifying the transfer under the Criminal Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedPrvi odstavek 35. člen Zakona o kazenskem postopku; Prvi odstavek 23. člen Ustave Republike Slovenije; Prvi odstavek 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah: Prenos krajevne pristojnosti je upravičen, ko konkretne okoliščine vzbujajo utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodnika, kar ogroža videz nepristranskega sojenja.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za postopek se določi Okrajno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
Predmetna zadeva pred Okrajnim sodiščem v Postojni je dodeljena v reševanje sodniku, zoper katerega je predlagatelj pred istim sodiščem zahteval uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 in prvem odstavku 288. člena KZ-1, hkrati pa je ta sodnik tudi edini sodnik na kazenskem oddelku tega sodišča. To utemeljuje zaključek, da obstojijo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
[OBRAZLOŽITEV]
A. 1. Oškodovanec kot tožilec J. B. je dne 14. 7. 2015 na Okrajno sodišče v Kopru podal obtožni predlog zoper I. M., Z. M. in dr. J. K. zaradi očitka storitve kaznivih dejanj ponareditve uradne listine po prvem in tretjem odstavku 259. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zlorabe uradnega položaja po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1 in preprečevanja dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1. Na podlagi letnega razporeda Su 27/2015-10 z dne 1. 10. 2015 je bilo trideset spisov Okrajnega sodišča v Kopru, med drugim tudi predmetni, preneseno v sojenje Okrajnemu sodišču v Postojni.
2. Vrhovno sodišče je sicer v tej zadevi že s sklepom I Kr 25558/2015 z dne 3. 12. 2015 odločilo o predlogih oškodovanca kot tožilca za prenos krajevne pristojnosti na drugo okrajno sodišče izven območja pristojnosti Višjega sodišča v Kopru. Podobno kot že takrat tudi tokratni predlog, ki ga je dne 12. 1. 2016 vložil pri Okrajnem sodišču v Postojni, vložnik utemeljuje z zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, kot dodatno pa izpostavlja okoliščino, da je na Okrožno državno tožilstvo v Kopru dne 4. 1. 2016 podal kazensko ovadbo zoper okrožnega sodišča Okrajnega sodišča v Postojni, A. A., ker je v kazenski zadevi I K 20245/2015 zoper obdolženega S. O., okrožnega državnega tožilca v Kopru, ki je s predmetno neločljivo povezana, „obtožni predlog zavrgel, čeprav je vedel, da razlogi za to temeljijo izključno na lažnih dejstvih, za katere je vedel da ne obstojijo ali se krivo podtikajo z lažnimi dokazi“. Iz dopisa sodnika Okrajnega sodišča v Postojni A. A., kateremu je zadeva dodeljena v reševanje, z dne 9. 3. 2016 in priloge tega dopisa izhaja, da je oškodovanec kot tožilec dne 18. 2. 2016 na Okrajno sodišče v Postojni vložil obtožni predlog zoper sodnika T. S. zaradi kaznivih dejanj preprečitve dokazovanja po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 in protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po prvem odstavku 288. člena KZ-1.
B. 3. Po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju le, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. (prim. odločbi Ustavnega sodišča U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015).
4. Vrhovno sodišče je v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da zunanji videz nepristranskosti sojenja ni neka abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja, ki od sodnika zahteva toliko jamstev, da se izključi utemeljen dvom v njegovo nepristranskost. Po presoji Vrhovnega sodišča v predlogu in dopisu sodišča navedene okoliščine, ko je predmetna zadeva pred Okrajnim sodiščem v Postojni dodeljena v reševanje sodniku, zoper katerega je predlagatelj pred istim sodiščem zahteval uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 in prvem odstavku 288. člena KZ-1, hkrati pa je ta sodnik tudi edini sodnik na kazenskem oddelku tega sodišča, utemeljujejo zaključek, da obstojijo okoliščine, ki bi utegnile videz nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave RS oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP, okrnili. Kljub izjemnosti te okoliščine v obravnavanem primeru opravičujejo uporabo inštituta prenosa krajevne pristojnosti.
C. 5. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlogu za prenos pristojnosti ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrajno sodišče v Ljubljani (prvi odstavek 35. člena ZKP).