Court dismisses appeal confirming that defendants pay only half of lawyer fees for public duty or free aid cases.

I. Pritožba se zavrne in se sklep o stroških v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožene stranke polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini predstavljajo potrebne pravdne stroške tožene stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 67396/2015 z dne 4. 6. 2015 razveljavi v 1. in 3. odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne (I. točka izreka). Glede stroškov je odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 320,87 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožena stranka se pritožuje zoper II. točko izreka, to je sklep o stroških in sicer glede zavrnitve višjega stroškovnega zahtevka nad priznanih 320,87 EUR, iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče odločitev spremeni tako, da tožencu prizna vse nastale in priglašene stroške, podredno, da odločitev razveljavi in zadevo vrne v izpodbijanem delu sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožeča stranka je v predmetnem postopku z zahtevkom propadla, zato je dolžna tožencu povrniti vse njegove stroške, kot so bili ti priglašeni. Sodišče je ugotovilo, da so tožencu nastali stroški v višini 641,73 EUR, ki so bili potrebni, nato pa odločilo, da je tožeča stranka dolžna tožencu povrniti le polovico teh stroškov. Takšna odločitev je napačna, nezakonita in neustavna. Če je bil toženec zastopan po odvetniku na podlagi odločbe Bpp, v spisu pa je tudi pooblastilo toženca za zastopanje pooblaščencu, to ne vpliva na obveznost tožeče stranke, ki je v pravdi propadla, da tožencu povrne vse nastale in za pravdo potrebne stroške. Sodišče ni imelo podlage za to, da privilegira tožečo stranko. Odločba Bpp je bila izdana le v smislu, da je odvetnik v razmerju do toženca upravičen do plačila stroškov, ki se pokrivajo iz proračunskih – državnih sredstev. Določba petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) se nanaša le na primere in odnos upravičenec in dodeljeni odvetnik, to je v razmerju države kot zavezanca za plačilo stroškov in stranke, ki ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Odločba pa ni uporabljiva med dvema pravdnima strankama v pravdnem postopku. Okoliščina, da je odvetnik stranko zastopal v smislu Bpp ne more biti utemeljen in dopusten razlog, ki bi lahko utemeljil različno obravnavanje strank v postopku. Gre za nedopustno in neutemeljeno razlikovanje oz. različno obravnavanje strank, zato je odločitev nezakonita in neustavna.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zmotno je razlogovanje pritožbe, da je sodišče ugotovilo, da so tožencu nastali stroški v višini 641,73 EUR in da so bili vsi ti stroški za pravdo tudi potrebni. V skladu s petim odstavkom 17. člena ZOdv je namreč odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Morebitni dogovori po drugem odstavku 17. člena (do višjega plačila za delo odvetniku) so v primeru zastopanja po uradni dolžnosti ali v primeru nudenja brezplačne pomoči nični. Upoštevaje navedena določila je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da znašajo stroški tožene stranke v tem postopku 320,87 EUR, torej polovico zneska, kot bi odvetniku pripadal po odvetniški tarifi. Le stroški v tej višini predstavljajo potrebne pravdne stroške tožene stranke.

6. Višji stroški, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, namreč toženi stranki v postopku niso nastali oziroma ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov, ki bi jih bila dolžna povrniti nasprotna stranka. Drugačni dogovori s stranko, kot že navedeno, niso dopustni. Pritožba navaja, da je bilo v konkretni zadevi dano odvetniku tudi pooblastilo, vendar je to potrebno pri vsakem zastopanju, tudi v primeru brezplačne pravne pomoči. Brezplačna pravna pomoč zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. V konkretnem primeru je tožena stranka za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosila 10. 6. 2015, prvo pravdno dejanje, vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, je pooblaščenec zanjo opravil 16. 6. 2015, pooblastilo pa mu je tožena stranka podpisala 15. 6. 2015. Vsi stroški v konkretni zadevi so torej zajeti z brezplačno pravno pomočjo.

7. Ker torej toženi stranki drugi stroški, kot stroški v višini 320,87 EUR niso nastali in samo ti stroški predstavljajo potrebne pravdne stroške, tožeči stranki ni mogoče naložiti v plačilo višjega zneska, kot velja sicer po odvetniški tarifi, kadar ne gre za izvajanje storitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče je torej toženi stranki priznalo vse njene potrebne pravdne stroške, zato je odločitev materialnopravno pravilna in v razmerju do pritožnika ni ugotoviti nobene neustavnosti oziroma nezakonitosti.

8. Nezakonitosti oziroma neustavnosti 17. člena ZOdv pa višje sodišče tudi sicer ne vidi. Nižja plačila za odvetnike, ki opravljajo storitve brezplačne pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti, je zakonodajalec določil zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države in omejitve javno finančnih učinkov nove odvetniške tarife, po kateri so postavljeni in dodeljeni odvetniki upravičeni do enakih plačil odvetniških storitev kot odvetniki, ki delujejo na trgu in prosto iščejo stranke (drugače kot v prejšnjem Zakonu o odvetniški tarifi – ZOdvT, ki je določal nižje nagrade za postavljene oziroma dodeljene odvetnike).

9. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

10. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP).