Appeal dismissed; defendant bears burden to prove receipt of court document with sufficient probability.

Pritožba zagovornika obsojenega B. B. se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati sodno takso v višini 30,00 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dokazno breme za izpodbijanje domneve resničnosti podatkov na vročilnici kot javni listini je na obrambi oziroma obsojencu, ki mora dvom v verodostojnost podatkov na povratnici izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi prvega in tretjega odstavka 90. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) prošnjo obsojenega B. B. za vrnitev v prejšnje stanje, vloženo po njegovem zagovorniku, zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov, „zlasti“ zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo „sojenje“ (pravilno: odločanje).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je k red. št. 90 spisa pripeta vročilnica, ki izkazuje, da je bil obsojenemu B. B. vročen drugopis sodbe II Ks 46182/2010 z dne 18. 12. 2015, s katero mu je bila v posledici neizpolnitve posebnega pogoja preklicana pogojna obsodba in izrečena kazen desetih mesecev zapora. Na hrbtni strani vročilnice je obsojenec s podpisom, ki je povsem podoben njegovim drugim podpisom v spisovnem gradivu, potrdil, da je sodno pošiljko prejel dne 8. 1. 2016, datum vročitve pa je prav tako zapisal z besedami, kot to določa prvi odstavek 122. člena ZKP.

5. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki ni verjelo zatrjevanju obsojenega oziroma njegovega zagovornika v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, da je dne 8. 1. 2016 sodbo v resnici prevzela obsojenčeva partnerka C. C., saj naj bi bil obsojenec odsoten v tujini (do 17. 1. 2016), ob vrnitvi pa naj bi mu zmotno dejala, da je pošiljko prevzela šele 15. 1. 2016. Strinjati se je s prvostopenjskim sodiščem, da se na poštni vročilnici nahaja podpis B. (ki je podoben obsojenčevemu), ne pa C. Podpis na sporni vročilnici ni niti približno primerljiv s podpisom obsojenčeve partnerke, ki se nahaja na njeni izjavi, priloženi prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, zato se tudi pritožbenemu sodišču ne poraja razumen dvom v resničnost podatka na vročilnici. Prav tako je pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da bi moral vročevalec v primeru, če bi bila res opravljena nadomestna vročitev sodnega pisanja družinskemu članu naslovnika, slednje na sami vročilnici jasno označiti in opredeliti sorodstveno razmerje med njima ter bi tudi po presoji pritožbenega sodišča to gotovo storil, če bi šlo za resnično dejstvo. Gre namreč za dolžnost vročevalca, nasprotnega pa obsojenec ni izkazal.

6. Vročilnica oziroma povratnica pri vročanju prek pošte je javna listina, ki dokazuje, kdo je opravil vročitev, komu in kdaj. Izpolnjena vročilnica ima z zakonom določen dokaznopravni učinek glede vročitve sodnega pisanja določenemu prejemniku; procesno pravnorelevantno dejstvo, ki se z njo potrjuje, pa velja za resnično. Domnevo resničnosti podatkov na povratnici je sicer mogoče izpodbijati, dokazovati nasprotno, vendar je v tem primeru dokazno breme na obrambi oziroma obsojencu. Slednji je tisti, ki je dolžan dvom v verodostojnost javne listine izkazati z ustrezno stopnjo verjetnosti, da bi lahko uspel. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre tudi pri odločanju o vrnitvi v prejšnje stanje zaradi zamude pritožbenega roka, vezani na opisane okoliščine, za zakonsko izjemo, ki se razlaga restriktivno.

7. Z golim zatrjevanjem v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje, na kar se sklicuje tudi pritožba, da si je obsojenčeva partnerka v njegovi odsotnosti zapomnila napačen datum dejanske vročitve sodbe, zagovornik ne more uspeti. Že za domnevno odsotnost v tujini obsojenec sodišču ni predložil nikakršnih dokazil. Razloge prvostopenjskega sodišča, ki ni verjelo niti navedbam obsojenca niti pisni izjavi njegove partnerke (ki je nedvomno zainteresirana za zanj ugoden izid tega postopka), pa pritožbeno sodišče sprejema, kot je bilo pojasnjeno. Obsojeni je neprepričljiv tudi v navedbah, da naj bi o skrajnem datumu vložitve pritožbe zoper sodbo z zagovornikom razpravljal že takoj po domnevni vrnitvi iz tujine, tj. 17. 1. 2016, saj iz podatkov spisa (priloga B1) izhaja, da je odvetnika pooblastil za zastopanje šele 28. 1. 2016, kar je torej le dan pred vložitvijo pritožbe in že tri dni po izteku pritožbenega roka. Izpodbijani sklep vsebuje zadostne razloge o opravljeni dokazni oceni in presoji navedb ter dokazil, ki jih je predložila obramba, a obsojeni ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu. Obsojenec je imel v postopku odločanja o prošnji za vrnitev v prejšnje stanje vse možnosti izjasnjevanja in dokazovanja svojih trditev, vendar pri tem ni bil uspešen. Navedeno ne pomeni, da je sodišče z opravljeno meritorno presojo kršilo njegove procesne ali ustavne pravice. Dejansko stanje ni bilo zmotno ali nepopolno ugotovljeno, izpodbijani sklep pa je pravilen ter zakonit.

8. Iz obrazloženih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo obsojenčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).

9. Zaradi neuspeha v pritožbenem postopku je obsojenec dolžan plačati sodno takso kot strošek postopka pred pritožbenim sodiščem. Taksa je odmerjena v znesku 30,00 EUR, kar je skladno s tar. št. 74013 Zakona o sodnih taksah.