Appeal court allows request to set aside first instance decision rejecting late request for retrial.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 13. 7. 2015 spremeni tako, da se predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrže.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude prvega naroka za glavno obravnavo, ker ni šlo za nepričakovano zadržanost. V 116. členu ZPP je določeno, da v primeru, če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, sodišče stranki na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je zamudila narok oziroma rok iz opravičenega vzroka. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da v obravnavanem primeru ni šlo za nepričakovano zadržanost, pravilno pa je kot neupravičen razlog oziroma vzrok štelo tudi dejstvo, da tožnica in zakonita zastopnica nista bili seznanjeni, da predlogu za preložitev obravnave ni bilo ugodeno, je utemeljeno zavrnilo tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne da bi predhodno razpisalo narok. Ker pa je v konkretnem primeru pritožbeno sodišče sodbo z dne 6. 5. 2015 že iz drugih razlogov razveljavilo, je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Očita, da ji sodišče v celoti odreka možnost enakopravnega samostojnega sodelovanja v postopku, čeprav bo čez tekaj tednov že dosegla starost 18 let. Po njenem je edino logično, da vsak, ki lahko sklene delovno razmerje in prejema plačo, lahko tudi samostojno sodeluje v sporih glede takšnega delovnega razmerja. Tožnica je povsem sposobna samostojno nastopati tudi v tem postopku, v katerem se že tretje leto odloča o njeni pravici do Zoisove štipendije.

Vztraja, da sodišče obravnava njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 5. 6. 2015 in na naroku izvede predlagane dokaze ter odloči tako, da njenemu predlogu ugodi in postopek vrne v tisto stanje, v katerem je bil pred obravnavo dne 6. 5. 2015. Sodišče sploh ni obravnavalo vloge tožnice poslane dne 5. 5. 2015, to je pred opravljenim narokom dne 6. 5. 2015. V tej vlogi tožnica po zakoniti zastopnici navaja kot toženo stranko tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vztraja, da je bila vloga poslana pravočasno pred prvim narokom.

Nadalje očita kršitev, ker sodišče ni upoštevalo napotkov Višjega delovnega in socialnega sodišča v sklepu z dne 7. 11. 2013. Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijanega sklepa storilo tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo brez da bi opravilo narok. Meni, da je izvedba naroka v tem postopku obligatorna, razen če bi bila dejstva, na katera se opira predlog, splošno znana ali če se vrnitev predlaga iz očitno neutemeljenega razloga. Tožnica je bila v dejanski zmoti, ki jo je s svojim poslovanjem povzročilo sodišče. Tožnica je že v vlogi z dne 10. 9. 2014 prosila, da se naj upošteva, da ima ob sredah in petkih neodložljive službene obveznosti in je zato predlagala, da se obravnava v teh dveh dnevih ne razpiše. Prvič je sodišče tudi razpisalo narok 31. 3. 2015, to je na torek.

Sodišče je s svojim dejanjem, ko je razpisalo obravnavo na torek, sprejelo predlog tožnice za razpis obravnave izven sred in petkov in s tem potrdilo, da je njegovo poslovanje strankam prijazno. Ker je razpisana obravnava dne 31. 3. 2015 odpadla iz razloga na strani sodišča, je bilo tako upravičeno pričakovati, da bo ponovljena obravnava razpisana prav tako na torek, vendar je bila razpisana na sredo. Tožnica je štela to dejstvo za pomoto sodišča, ki je očitno na hitro razpisalo nov datum. Tožnica je v vlogi z dne 17. 4. 2015 opravičila svoj izostanek z dne 6. 5. 2015 in pričakovala vsaj obvestilo sodišča, da tokrat obravnava ne bo preložena.

V takšnem primeru bi poskusil na obravnavo pristopi vsaj oče mladoletne tožnice A.A.. S sodbo se je tožnica seznanila dne 27. 5. 2015 in takrat tudi izvedela, da je bila opravljena glavna obravnava dne 6. 5. 2015 kljub temu, da je zakonita zastopnica pravočasno opravičila izostanek z obravnave. Sodišče pa očitno predloga tožnice ni upoštevalo in opravilo obravnavo na sredo. Ker je torej to zmoto tožnice povzročilo sodišče, tožnici nikakor ne sme biti v škodo, da je postopek zaključilo in izdalo sodbo in to kljub pravočasno prejeti vlogi z dne 5. 5. 2015.

Vztraja, da je tožnica popolnoma pravdno sposobna. Sodišče je odločilo tako kot v sklepu z dne 23. 9. 2013, ki pa je bil z jasnimi napotki, s strani pritožbenega sodišča razveljavljen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavanem primeru je tožnica 8. 6. 2015 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude prvega naroka za glavno obravnavo, na katerem je sodišče prve stopnje zaključilo obravnavo in odločilo, da sodba izide pismeno. V predlogu je tožnica navajala, da se je s sodbo seznanila 27. 5. 2015 in takrat tudi izvedela, da je bila opravljena glavna obravnava dne 6. 5. 2015 kljub temu, da je zakonita zastopnica pravočasno opravičila izostanek z obravnave in utemeljeno pričakovala, da bo obravnava preklicana. Predlagala je, da sodišče razpiše narok za obravnavo njenega predloga in po opravljenem naroku s sklepom ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter postopek vrne v tisto stanje, v katerem je bil pred obravnavo 6. 5. 2015 in sodbo z dne 6. 5. 2015 razveljavi.

5. Takšen predlog je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo, ker je zaključilo, da ni šlo za nepričakovano zadržanost.

6. V 116. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je določeno, da če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz opravičenega vzroka.

7. Pomeni, da se vrnitev v prejšnje stanje dovoli, če je prišlo do zamude naroka ali roka iz upravičenih razlogov, to je do takšnih nepredvidljivih razlogov, na katere stranka ni mogla vplivati oziroma jih preprečiti kljub prizadevanju, da do zamude ne bi prišlo.

8. Ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da v obravnavanem primeru ni šlo za nepričakovano zadržanost, pravilno pa je kot neupravičen razlog oziroma vzrok štelo tudi dejstvo, da tožnica in zakonita zastopnica nista bili seznanjeni, da predlogu za preložitev obravnave ni bilo ugodeno, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 1. odstavka 120. člena tožničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ne da bi predhodno razpisalo narok.

9. Ker pa je v konkretnem primeru pritožbeno sodišče sodbo z dne 6. 5. 2015 že iz drugih razlogov razveljavilo, je izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo.