Social court dismisses pension appeal, upholding pension base calculation based on 18-year average earnings.

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Toženec je pravilno v skladu z določbo 39. člena ZPIZ-1 izračunal najugodnejšo pokojninsko osnovo na podlagi 18 - letnega povprečja plač oz. zavarovalnih osnov, valoriziranih na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do pokojnine. Starostna pokojnina je odmerjena od pravilne osnove. Zato tožbeni zahtevek na odpravo odločbe, s katero je toženec tožniku odmeril starostno pokojnino, ni utemeljen, saj ni nobene podlage, da bi se mu starostna pokojnina odmerila v višjem znesku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe tožene stranke št. ... z dne 27. 2. 2014 in delno odpravo prvostopenjske odločbe št. ... z dne 4. 9. 2013 glede zneska starostne pokojnine ter ugotovitev (pravilno: priznanje) višje starostne pokojnine. Presodilo je, da sta izpodbijani odločbi pravilni in zakoniti.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik. V laični vlogi navaja le, da se ne strinja s starostno pokojnino v višini 486,80 EUR, ker je zelo nizka. Ko je hodil v službo, je imel več. Iz naslova invalidnosti je prejemal 215,00 EUR, saj si je na delu poškodoval desno oko. Vsi bivši sodelavci imajo višjo pokojnino, njegova pa ne znaša niti 500,00 EUR. S priznanim zneskom ne more vzdrževati hiše in sina, ki še hodi v šolo. Predlaga ponovno proučitev listin in ugodno rešitev pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Zavrnilna sodba je utemeljena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče na navaja znova, temveč v zvezi s pritožbenimi navedbami dodaja predvsem naslednje.

5. Pravno povsem irelevatne so pritožbene navedbe o vzroku invalidnosti, četudi iz listinske dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da je bila pri tožniku III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni ugotovljena že leta 1987 in zatem leta 1992 ista kategorija z dodatnimi omejitvami zaradi posledic poškodbe pri delu. V obravnavani zadevi namreč ne gre za spor o višini invalidske, temveč starostne pokojnine. Višina starostne pokojnine pa je odvisna izključno od pokojninske osnove in dopolnjene pokojninske dobe.

6. Že sodišče prve stopnje ob povsem posplošenih tožbenih navedbah o prenizki starostni pokojnini pravilno zaključuje, da je bila denarna dajatev odmerjena v zakoniti višini. V predsodnem postopku je bila pokojninska osnova oblikovana v skladu z 39., 41. in 47. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1). Torej kot najugodnejše mesečno povprečje plač in nadomestil zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, preračunanih z valorizacijskim količnikom na leto pred upokojitvijo iz zaporednih 18. let zavarovanja. Pri oblikovanju pokojninske osnove so bile upoštevane plače in nadomestila iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Iz računalniške obdelave teh podatkov, ki niso bili prerekani pred sodiščem prve stopnje, niti v pritožbenem postopku, izhaja da predstavlja najugodnejšo pokojninsko osnovo mesečno povprečje plač in nadomestil iz obdobja 1978 do 1995, saj znaša 871,32 EUR, preračunana s faktorjem 0,732 na podlagi 8. odstavka 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012; v nadaljevanju: ZPIZ-2), pa 637,80 EUR.

Glede na to, da ima tožnik dopolnjenih 39 let pokojninske dobe, je od pokojninske osnove 637,80 starostna pokojnina pravilno odmerjena v višini 76,25%. Torej v znesku 486,32 EUR ter s 1. 1. 2013 usklajena za 0,100 %, v višini 486,80 EUR mesečno od 17. 1. 2013 dalje. Po natančnem pregledu podatkov o plačah in nadomestilih zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu (pod oznako M62 računalniškega obračuna), lahko tudi pritožbeno sodišče zaključi le, da je bila starostna pokojnina v predsodnem postopku odmerjena v zakoniti višini.

7. Na koncu je potrebno še pojasniti, da je pokojninsko dajatev iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja mogoče odmeriti na način, pod pogoji ter v višini, določeni z zakonom. Pritožnikove navedbe o prenizki starostni pokojnini, za pritožbeno rešitev zadeve ne morejo biti odločilne. Četudi mu je mogoče pritrditi, da je s starostno pokojnino v odmerjeni višini, težko zadovoljiti lastne osnovne življenjske potrebe in potrebe šolajočega se otroka, tovrstne okoliščine same po sebi ne pogojujejo drugačne odločitve od izpodbijane.

8. Zaradi obrazloženega je sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.