Appeal dismissed; applicant lacks standing as mayor, not individual, in administrative dispute between local bodies.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodba je odločila v posebni obliki spora med dvema organoma lokalne skupnosti, z njo pa je bilo odločeno o zakonitosti aktov sveta lokalne skupnosti, s katerimi pa predlagatelj ni pridobil nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi se nanašale nanj kot na posameznika, temveč je pri njihovem sprejemanju in izvrševanju sodeloval le kot župan, torej organ občine. Vse posledice, ki naj bi osebno prizadevale predlagatelja obnove zato iz navedene sodbe ne izvirajo in so zgolj posredne, zaradi nestrinjanja s posameznimi deli obrazložitve sodbe sodišča pa obnove zoper njo tudi ni mogoče dovoliti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka100. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo predlog za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča II U 494/2013-16 z dne 12. 11. 2014 (1. točka izreka) in zavrnilo njegov zahtevek za povrnitev stroškov postopka (2. točka izreka). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je kot pravno podlago za odločitev navedlo določbo 9. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1. S pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča, zoper katero je predlagana obnova postopka, je prvostopenjsko sodišče ugodilo tožbi župana občine D. in odpravilo izpodbijane sklepe Občinskega sveta občine D. Tožbo je obravnavalo na podlagi šestega odstavka 33. člena Zakona o lokalni samoupravi. Ker je presodilo, da v obravnavanem upravnem sporu sodišče ni odločalo o pravici ali pravni koristi predlagatelja obnove (nekdanjega župana te občine), temveč o zakonitosti odločitev občinskega sveta kot organa lokalne skupnosti, je štelo, da predlagatelj ni izkazal obnovitvenega razloga po 9. točki prvega odstavka 96. člena ZUS-1 za dovolitev obnove sodnega postopka.

2. Predlagatelj obnove v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožeči stranki pa naloži v plačilo stroške te pritožbe. Navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da mu ne gre položaj stranke z interesom v upravnem sporu in utemeljuje svojo procesno legitimacijo s tem, da mu je odločitev sodišča prve stopnje, zoper katerega predlaga obnovo, v neposredno škodo.

K I. točki izreka:

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Predlagatelj je predlagal obnovo postopka z uveljavljanjem obnovitvenega razloga iz 9. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1. Ta določa, da se postopek, ki je bil končan s sodno odločbo, na predlog stranke obnovi, če prizadeti osebi (19. člen ZUS-1) ni bila dana možnost udeležbe v upravnem sporu. Svoj položaj osebe, ki bi v končanem sodnem postopku morala sodelovati zaradi varstva svojih pravno varovanih koristi, je predlagatelj utemeljeval z dejstvom, da je v povezavi z akti Občinskega sveta občine ..., ki so bili s sodbo pravnomočno odpravljeni, izvrševal svoje pristojnosti župana. Obrazložitev navedene sodbe pa po mnenju predlagatelja pomeni, da naj bi prav on kot župan občine ... ravnal nezakonito, kar bi lahko imelo za posledico njegovo odškodninsko odgovornost, poleg tega pa ga prikazuje v luči nekoga, ki naj bi ravnal nezakonito in koruptivno.

5. Stališče prvostopenjskega sodišča, da predlagatelj nima nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko pravno varoval v pravnomočno končanem upravnem sporu, je pravilno. Sodba je odločila v posebni obliki spora med dvema organoma lokalne skupnosti, z njo pa je bilo odločeno o zakonitosti aktov sveta lokalne skupnosti, s katerimi pa predlagatelj ni pridobil nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi se nanašale nanj kot na posameznika, temveč je pri njihovem sprejemanju in izvrševanju sodeloval le kot župan, torej organ občine. Vse posledice, ki naj bi osebno prizadevale predlagatelja obnove zato iz navedene sodbe ne izvirajo in so zgolj posredne, zaradi nestrinjanja s posameznimi deli obrazložitve sodbe sodišča pa obnove zoper njo tudi ni mogoče dovoliti. Prvostopenjsko sodišče je torej odločilo pravilno in zakonito, ko je predlog za obnovo obravnavanega sodnega postopka zavrglo.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 76. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

7. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).