Appeal dismissed; TV receiver owner must pay contributions until device is officially deregistered.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that ordered the payment of broadcasting contributions. The appellant argued they did not possess the TV receiver and therefore could not deregister it, but the court found this claim unsupported by evidence. Since the receiver was registered with customs and the appellant failed to prove its deregistration, the obligation to pay contributions and interest remained valid.
Legislator headnote
AI generatedčlen 15 Zakona o RTV Slovenije; člen 368 ZPP/77 v zvezi s členom 498 ZPP/99: An owner of a TV receiver remains liable for broadcasting contributions until the device is officially deregistered in accordance with the relevant regulations, and an appeal against a judgment confirming this liability is inadmissible if the appellant fails to prove deregistration.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Imetnik TV sprejemnika je dolžan skladno z določilom člena 15 Zakona o RTV Slovenije (Ur. l. RS št. 18/94) plačevati prispevek za opravljene radijske in televizijske dejavnosti, dokler TV sprejemnik ne odjavi skladno s Pravilnikom o načinu prijave - odjave RTV sprejemnika (Ur.. l. RS, št.a 38/86).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep tega sodišča opr. št. I 40/97 z dne 9. 1. 1997 v točki 1 in 3. Tožencu pa je naložilo še plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v višini 9.000,00 SIT.
Zoper to sodbo je vložil laično pritožbo toženec ter navajal, da tega TV sprejemnika in tudi ostalih ne poseduje in ga zato tudi ne more odjaviti.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja niso podani.
Pritožnik v pritožbi ponavlja svoje pavšalne trditve, da nima TV sprejemnika. Sodišče prve stopnje pa je v dokaznem postopku ugotovilo (priloga A2), da je bil TV sprejemnik pod naroč. št. ... prijavljen na Carini v Juriju 18. 4. 1990. Toženec pa vse do sedaj ni izkazal, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je ta sprejemnik odjavil skladno s pravilnikom o načinu prijave in odjave TV sprejemnikov (Ur. l. SRS, št. 38/86). Ker toženec tudi pritožbeno ni izkazal, da je prijavljeni TV aparat odjavil, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je izdani sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi odločilo, da je toženec dolžan plačati tudi zakonite zamudne obresti od posameznih zapadlih obrokov, vendar teh obresti ni obrazložilo. Ta obveznost tožene stranke pa temelji na določilu čl. 324 v zvezi s čl. 277 ZOR, ki določata kdaj pride dolžnik v zamudo z izpolnitvijo denarne obveznosti. Tožena stranka je tako dolžna plačati poleg glavnice še zakonite zamudne obresti, ki tečejo od zapadlosti posamezne neplačane mesečne naročnine, do vsakega 15 v mesecu za tekoči mesec do plačila.
Ker je sodišče prve stopnje torej pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, tudi ni napravilo bistvene kršitve določil pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (čl. 365/II v zvezi s čl. 354/II ZPP), je bilo pritožbo tožene stranke skladno z določili čl. 368 ZPP/77 v zvezi s čl. 498 ZPP/99 zavrniti ter skladno s čl. 15 ZIZ potrditi sodbo sodišča prve stopnje.