Foreign entity's execution request rejected due to lack of certified document and use of foreign currency instead of tolar.

Pritožba upnika se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Izpisek iz poslovne knjige, ki glasi na tujo valuto, ni verodostojna listina po čl. 21/2 ZIP. V Republiki Sloveniji je zakonito plačilno sredstvo tolar, ki služi tudi za izkazovanje vseh terjatev. Če je osnovna terjatev dogovorjena v tuji valuti, je dovoljena valutna klavzula zaradi česar je možno zahtevati terjatev v tolarski protivrednosti zneska v tuji valuti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog upnika za izvršbo.

Takšno odločitev je sodišče sprejelo na osnovi ugotovitve, da upnik,kot tuja pravna oseba ne more nastopati v izvršilnem postopku, da med Avstrijo in Slovenijo ni vzajemnosti in da priložena listina nima svojstva verodostojne listine.

Zoper takšen sklep se je pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov.

V pritožbi zatrjuje,da lahko po pozitivni zakonodaji predlaga izvršbo tudi tuja pravna oseba. Graja pomanjkljive razloge v izpodbijanem sklepu. Zatrjuje vzajemnost med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Opozarja na protiustavno diskriminacijo tujih pravnih oseb. Opozarja na enako dokazno moč tujih javnih listin po čl. 231 Zakona o pravdnem postopku in na identičnost poslovnih listin v Sloveniji in Avstriji. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je pravilno zavrnilo predlog upnika za izvršbo in sicer iz razloga,da upnik ni priložil verodostojne listine iz 2. odst. 21. čl. Zakona o izvršilnem postopku. Upnik je namreč priložil predlogu za izvršbo izpis iz poslovne knjige - kontnega lista za terjatev, ki glasi v tuji valuti in sicer v znesku 69.336,60 ATS. V predlogu je upnik predlagal izvršbo zaradi izterjave terjatve v višini 69.336,60 ATS.

Po čl. 1 Zakona o denarni enoti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 17/91) je denarna enota v naši državi tolar. Po čl.2 istega zakona je tolar edino zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije in se uporablja tudi za izkazovanje vseh denarnih vrednosti in zneskov. Takšna določba pomeni, da se mora tudi terjatev v verodostojni listini po čl. 21/2 ZIP glasiti v tolarjih.

Če pa je osnovna obveznost nastala v tuji valuti,je dopustna valutna klavzula (čl. 5 in 6 Zakona o deviznem poslovanju, Ur. list RS, št. 1/91).

Terjatev upnika v priloženi listini ne glasi na tolarsko protivrednost tuje valute, zato po čl. 21/2 ZIP ni verodostojna listina (glejte tudi Pravno mnenje občne seje VSS z dne 24. do 25. 6. 1986, Poročilo VSS št. 1/86, stran 25).

Na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča pa ne vpliva zmotno mnenje v izpodbijanem sklepu, da tuja pravna oseba ne more biti pravdna oziroma izvršilna stranka, saj čl. 77 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP dopušča ravno nasprotno.

O vzajemnosti med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo v tej zadevi ni treba razpravljati, saj ni bila predlagana izvršba na osnovi tujega izvršilnega naslova (čl. 12 ZIP); v tej zadevi tudi ni sporna dokazna moč tuje listine, ampak je sporna nezakonita uporaba tuje valute za izkazovanje denarne vrednosti terjatve (čl. 2 Zakona o denarni enoti Republike Slovenije).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam trpi svoje pritožbene stroške.