Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 496/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.496.2016 AI generated

Inheritance appeal dismissed due to absolute procedural violation of heir's right to be heard.

Case Number VSL sklep II Cp 496/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The court of second instance allowed the appeal and revoked the first-instance decision, ordering a retrial. The deceased's heir argued she was not properly summoned and that the first court ignored her presence, relying solely on one heir's statements regarding the estate. The appellate court found this constituted an absolute essential procedural violation under the Code of Civil Procedure, mandating a new process where the omitted heir could participate.

Legislator headnote

AI generated

8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP; 163. člen ZD: The court must grant heirs the opportunity to express their views in inheritance proceedings; failure to do so constitutes an absolute essential procedural violation requiring the annulment of the decision and a retrial.

Keywords

AI generated
inheritance proceedings heir's right to be heard procedural violation annulment of decision retrial order Code of Civil Procedure ZPP 339

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče pritožnici (dedinji) ni dalo možnosti izjaviti se v zapuščinskem postopku in je pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevalo le izjave enega dediča glede premoženja zapustnice, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zapuščinski postopek po pokojni N. U. ustavi, ker ni zapustila premoženja.

2. Dedinja je vložila laično pritožbo, v kateri navaja, da so ugotovitve v obrazložitvi sklepa neresnične. Ni res, da bi bila poklicana k dedovanju, ker ni dobila vabila in tudi v sklepu sta napačno navedena njeno ime in priimek. Tudi ni res, da bi pokojna imela dva nečaka, imela je tri nečake. Predlaga, da se izda sklep, ki temelji na materialni resnici.

3. Dedič B. U. je na pritožbo odgovoril. Meni, da je izdani sklep pravilen, saj N. U. ni zapustila premoženja. Na obravnavi je pojasnil, da sta razen njega nečaka pokojne še A. U. in že pokojni M. U. Predlaga, da sodišče popravi obrazložitev sklepa s temi podatki.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je, upoštevajoč podatke smrtovnice o nepremičnem premoženju zapustnice in zemljiškoknjižno stanje, razpisalo zapuščinsko obravnavo. Na njej je ugotovilo, da je pokojna z nepremičninami, katerih zemljiškoknjižna lastnica je, razpolagala s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, zato nepremičnini ne sodita v zapuščino in da je stanje sredstev na računu pokojne negativno – minus 0,24 EUR. Ker ni premoženja, ki bi sodilo v zapuščino po pokojni, je ob sklicevanju na 162. člen Zakona o dedovanju (ZD), ustavilo zapuščinski postopek.

6. Kdo so dediči po pokojnem, v primeru, ko ni premoženja, ni relevantno. Napačne navedbe o dedičih zato ne vplivajo na materialnopravno pravilnost izpodbijanega sklepa. Podana pa je vsebinsko uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v zapuščinskem postopku uporablja subsidiarno (163. člen ZD). Pritožnica namreč na obravnavo ni bila vabljena. Kot dediča sta bila na obravnavo vabljena zapustničin nečak B. U. in L. U. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 17. 8. 2015 izhaja, da je L. U. žena B. U. in je bila na obravnavi navzoča kot javnost. Čeprav je B. U. na obravnavi povedal, da je nečakinja pokojne tudi A. U., poročena Č., ji sodišče ni dalo možnosti izjaviti se v dednem postopku in je pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevalo le izjave enega dediča glede premoženja zapustnice. Izpodbijani sklep je izdalo, brez da bi dedinjo seznanilo, da postopek sploh teče in ji dalo možnost izjave. Ker gre za procesno kršitev absolutne narave, ni pomembno ali dejstvo, da ji ni bila dana možnost izjave v postopku, lahko vpliva na vsebinsko pravilnost izpodbijanega sklepa. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi, razveljaviti izpodbijani sklep in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, ki mora dedinji dati možnost izjave v postopku.