Court dismisses appeal in child support case where father voluntarily quit job and court upheld original order.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Glede na to, da je toženec sam prekinil delovno razmerje, da ni nesposoben za delo, da je po lastni izpovedbi predno je pustil službo zaslužil okoli 900,00 EUR mesečno in da ocenjuje, da se je zmožen znajti in da bo za hčerko poskrbel, so pravilni zaključki prvostopenjskega sodišča, da toženčevo ravnanje (odpoved delovnega razmerja) ni v dobrobit njegovega otroka, katerega je dolžan preživljati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zvišalo preživnino, ki jo je bil dolžan plačevati toženec, tako, da je dolžan od 1. 5. 2015 dalje plačevati 200,00 EUR mesečne preživnine. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo. Prav tako je zavrnilo zahtevek za plačilo preživnine od 1. 4. 2015 do vložitve tožbe. Odločilo je tudi, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče napačno ugotovilo stroške za preživljanje mladoletne tožnice ter jih ni ocenilo v skladu s premoženjskimi razmerami tožene stranke. Sodišče je prezrlo, da se življenjske razmere na strani tožeče stranke niso spremenile v takem obsegu, ki bi utemeljeval zvišanje preživnine. Sodišče bi moralo upoštevati tudi spremenjene razmere pri toženi stranki in dejstvo, da je toženec ostal brez redne zaposlitve. Tožnica je v postopku zatrjevala nove stroške, in sicer oskrbnino v vrtcu 68,40 EUR, hkrati pa je navedla, da se bo ta znesek glede na nezaposlenost zakonite zastopnice tožnice še znižal. To pomeni, da bo ta strošek v prihodnosti nižji. Strošek za tečaj angleškega jezika po oceni tožene stranke ni nujen. Kadar finančne zmožnosti ne omogočajo aktivnosti in dejavnosti otroka, jih otrok ne more izvajati. Večje kot so zmožnosti staršev, večji obseg otrokovih potreb je moč zadovoljiti. Otrok deli finančni položaj staršev, ki v obravnavanem primeru ni dober, saj sta oba starša brez zaposlitve. Tožena stranka izpostavlja, da so trditve tožeče stranke nasprotujoče, saj trdi, da se komaj preživlja s pomočjo staršev, letuje pa v Turčiji. Očitno ima tožnica druge vire dohodka in delo opravlja na črno. Toženec je pojasnil, zakaj je odpovedal delovno razmerje v tujini. Sodni postopki v Sloveniji so zahtevali njegovo prisotnost v Sloveniji. Res je, da si toženec aktivno išče novo zaposlitev, vendar je zaradi krize na trgu dela pri tem omejen. Sodišče je premoženjsko razmerje med tožencem in zakonito zastopnico tožnice ocenilo neustrezno ter tožencu naložilo večje breme, kot ga zmore.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je pravilno uporabilo določilo 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR), po katerem lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vrsto sprememb tako na strani tožeče stranke kot na toženi strani in posledično, da se je spremenilo tudi vrednotno ravnotežje med potrebami otroka ter preživninskimi zmožnostmi staršev. Od prvotne določitve preživnine, ko je bila deklica stara leto in pol, se je povečal obseg stroškov zanjo, saj mora sedaj zakonita zastopnica plačevati vrtec 68,40 EUR, katerega plačila je bila ob določitvi preživnine oproščena. Deklica prav tako obiskuje tečaj angleškega jezika, za katerega plačuje zakonita zastopnica 55,00 EUR mesečno, tega stroška pa ob določitvi preživnine ni bilo. Spremenjene razmere predstavlja tudi brezposelnost zakonite zastopnice. Sodišče je ugotovilo spremenjene razmere tudi na strani tožene stranke. Toženec je bil od določitvi preživnine zaposlen za štiri ure in je prejemal 400,00 EUR mesečnega dohodka, med postopkom je bil zaposlen in mesečno zaslužil 1.200,00 EUR, to zaposlitev pa je opustil, in sicer, kot je navedel, zaradi postopkov, ki jih ima na sodišču. Vse navedeno predstavlja bistvene spremembe, od katerih je odvisna določitev preživnine, kar je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo in preživnino na novo odmerilo.

7. Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da se življenjske razmere na strani tožeče stranke niso spremenile v takem obsegu, ki bi utemeljeval zvišanje preživnine in da sodišče ni upoštevalo spremenjenih razmer na toženi strani in dejstva, da je toženec ostal brez redne zaposlitve. Sodišče se je opredelilo do vseh zatrjevanih sprememb in ugotovilo, da je do teh prišlo. Plačevanje oskrbnine v vrtcu in tečaja angleškega jezika predstavljata strošek 123,40 EUR mesečno, ki vpliva na višino otrokovih mesečnih preživninskih potreb. Opredelilo se je tudi do dejstva, da je toženec med postopkom ostal brez zaposlitve. Sodišče je ugotovilo, da je toženec po lastni krivdi brezposeln, saj je redno službo prekinil iz razloga (kot je navedel) ker ima postopke pred sodiščem. Pred tem je po lastni izpovedbi zaslužil okoli 900,00 EUR mesečno. Izpovedal je, da se kljub temu, da je brezposeln, znajde in da bo za hčerko poskrbel. Glede na to, da je toženec sam prekinil delovno razmerje, da ni nesposoben za delo, da je po lastni izpovedbi predno je pustil službo zaslužil okoli 900,00 EUR mesečno in da ocenjuje, da se je zmožen znajti in da bo za hčerko poskrbel, so pravilni zaključki prvostopenjskega sodišča, da toženčevo ravnanje (odpoved delovnega razmerja) ni v dobrobit njegovega otroka, katerega je dolžen preživljati. Toženec mora poiskati primerno delo ter ustvariti sredstva za preživljanje otroka. Pritožbeni očitki o tem, da sodišče ni upoštevalo spremenjenih razmer na strani tožene stranke glede toženčeve zaposlitve, zato niso utemeljeni.

8. Toženec v pritožbi sodišču očita, da je ravnalo napačno, ker je upoštevalo tudi strošek tečaja angleškega jezika v mesečnem znesku 55,00 EUR, saj bi bilo potrebno dejavnosti otroka prilagoditi zmožnostim staršev, ki sta v danem primeru brezposelna. Pritožbeni očitek ni utemeljen. Deklica je obiskovala tečaj angleškega jezika že v šolskem letu 2014-2015 in ga obiskuje tudi v letošnjem šolskem letu, torej ne gre za dejavnost, ki bi jo deklica začela obiskovati na novo. Toženec sam v pritožbi navaja, da se zaveda pomena izobraževanja in širitve znanja. Nedvomno je vsako izobraževanje koristno, plačljivo izobraževanje pa je odvisno od zmožnosti staršev. Vendar v obravnavanem primeru deklica tečaj angleškega jezika obiskuje že dalj časa, toženec, ki je pridobitno sposoben in sam ocenjuje, da se bo za hči že znašel, ter je sposoben zaslužiti 900,00 EUR mesečno, lahko prispeva tudi za tečaj angleškega jezika. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je med stroški upoštevalo tudi tečaj angleškega jezika.

9. Toženec v pritožbi navaja, da je zakonita zastopnica tožnice brezposelna, zaradi česar se bo v bodoče znižal strošek vrtca, česar sodišče ni upoštevalo. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je upoštevalo stroške, ki so nastali v času do konca glavne obravnave. Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost. V pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Do takrat stranke še lahko navajajo dejstva in dokaze, ki nastajajo med postopkom, sodišče pa lahko pri odločanju upošteva le dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave. Če bo prišlo do novo nastalega dejstva (znižanje plačila vrtca), ki je v korist toženca, ga toženec lahko uveljavlja v novem postopku.

10. Toženec pavšalno zatrjuje, da zakonita zastopnica dela na črno, vendar tega konkretneje ne utemelji in ne izkaže. Dejstvo, da je odšla tožnica z zakonito zastopnico v Turčijo na letovanje je tožeča stranka pojasnila, in sicer so letovanje plačali tožničini stari starši.

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).