Appeal allowed: Foreign lawyer's branch registration voided due to missing Slovenian bar admission. Foreign lawyer must be admitted to practice in Slovenia before leading a branch.

Pritožbi se ugodi, sklep registrskega sodišča se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo odločanje.

[JEDRO]

Tako kot je za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji potreben vpis v imenik odvetnikov za domače odvetnike, je potreben vpis v imenik tujih odvetnikov tudi za pravico opravljanja odvetniškega poklica na območju Republike Slovenije za tuje odvetnike. Določba tretjega odstavka 23. člena ZOdv, po kateri je vodenje podružnice lahko zaupano le odvetniku, nujno pomeni, da ima oseba, ki vodi podružnico, predhodno pridobljeno pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Tega pa, kot je bilo že obrazloženo, tuj odvetnik pridobi z vpisom v imenik tujih odvetnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče v sodni register vpisalo podružnico s firmo „Odvetniška pisarna K. & N. – Podružnica v Sloveniji“ s sedežem in poslovnim naslovom Ljubljana, ... cesta, Ljubljana.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila Odvetniška zbornica Slovenije. Smiselno je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker zastopnica podružnice P. G. N. ni vpisana v nobenega od imenikov odvetnikov, ki se vodijo pri pritožnici. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje oz. spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo predloga za vpis podružnice.

3. V odgovoru na pritožbo je subjekt vpisa predlagal zavrženje pritožbe kot prepozne, podrejeno pa zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožba pravočasna. Izpodbijani sklep registrskega sodišča je bil objavljen na spletnih straneh AJPES dne 5. 1. 2016. Ker prepis sklepa pritožnici ni bil vročen, skladno s 3. odstavkom 36. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) teče 30-dnevni rok za vložitev pritožbe od dneva, ko je bil vpis objavljen na spletnih straneh AJPES. Navedeni 30-dnevni rok za pritožbo je torej iztekel dne 4. 2. 2016. V postopku za vpis v sodni register se za vprašanja, ki niso urejena v ZSReg, po 19. členu ZSReg smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek. Ker tudi Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) nima določb o štetju rokov in dnevu izročitve vloge, ki je vezana na rok, sodišču, je treba po 37. členu ZNP smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Po 2. odstavku 112. člena ZPP pa se šteje, če je vloga poslana po pošti priporočeno ali brzojavno, dan oddaje vloge na pošto za dan izročitve sodišču, na katerega je naslovljena. Kot izhaja iz dohodnega žiga sodišča na pritožbi, je bila pritožba poslana priporočeno po pošti 4. 2. 2016, sodišče pa jo je prejelo 5. 2. 2016. Upoštevaje 2. odstavek 112. člena ZPP je bila torej pritožba vložena pred iztekom pritožbenega roka in je zato pravočasna.

6. V postopku vpisa podružnice odvetniške pisarne ni mogoče presojati le pogojev, ki jih za ustanovitev podružnice določa Zakon o gospodarskih družbah, pač pa poleg teh tudi pogoje, ki jih za posamezno specifično področje določa področni zakon, ki to specifično področje ureja. Tak zakon, ki ureja pogoje za opravljanje odvetniške dejavnosti v Republiki Sloveniji, je Zakon o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Po 3. odstavku 1. člena ZOdv se pravica, opravljati odvetniški poklic, pridobi z vpisom v imenik odvetnikov. Odvetniška družba pa lahko izven svojega sedeža po 3. odstavku 23. člena ZOdv ustanovi podružnico, če je vodenje podružnice zaupano drugemu odvetniku družbeniku ali odvetniku, ki je v odvetniški družbi zaposlen. Že iz navedenih določb izhaja, da mora biti vodenje podružnice zaupano odvetniku, ta status pa odvetnik pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije (1. odstavek 31. člena ZOdv). Imenik odvetnikov pa je sestavljen iz imenika odvetnikov, državljanov Republike Slovenije, imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod nazivom „odvetnik“ in imenika tujih odvetnikov, ki imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države (2. odstavek 31. člena ZOdv).

7. Po 1. odstavku 34.b člena ZOdv se odvetnik iz druge države, ki je država članica Evropske unije, vpiše v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ZOdv (kot je razumeti predlagatelja vpisa podružnice, je zastopnica podružnice P. G. N. vložila pri Odvetniški zbornici Slovenije vlogo za vpis v imenik tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniški poklic pod poklicnim nazivom iz svoje matične države). Tako kot je za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji potreben vpis v imenik odvetnikov za domače odvetnike, je potreben vpis v imenik tujih odvetnikov tudi za pravico opravljanja odvetniškega poklica na območju Republike Slovenije za tuje odvetnike. Določba 3. odstavka 23. člena ZOdv, po kateri je vodenje podružnice lahko zaupano le odvetniku, nujno pomeni, da ima oseba, ki vodi podružnico, predhodno pridobljeno pravico do opravljanja odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji. Tega pa, kot je bilo že obrazloženo, tuj odvetnik pridobi z vpisom v imenik tujih odvetnikov (1. odstavek 34.a člena ZOdv, 1. odstavek 34.b člena ZOdv).

8. Razlaga navedenih določb ZOdv tudi ni v nasprotju z Direktivo 98/5/ES Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 2. 1998 za olajšanje trajnega opravljanja poklica odvetnika v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je bila kvalifikacija pridobljena (v nadaljevanju Direktiva). Tudi po 1. odstavku 3. člena Direktive se mora odvetnik, ki želi opravljati poklic v drugi državi članici kakor tisti, v kateri je pridobil svojo poklicno kvalifikacijo, registrirati pri pristojnem organu v tej državi. Tudi po Direktivi mora tuj odvetnik pred ustanovitvijo podružnice v državi gostiteljici že v njej pridobiti pravico opravljati odvetniški poklic. Po 1. pododstavku 1. odstavka 11. člena Direktive namreč lahko eden ali več odvetnikov iz istega združenja matične države članice, ki opravljajo poklic pod poklicnim nazivom matične države v državici članici gostiteljici, opravlja svoje poklicne dejavnosti v podružnici ali zastopništvu svojega združenja v državi gostiteljici. Besedna zveza „ki opravlja poklic pod poklicnim nazivom matične države v državi članici gostiteljici“ torej predpostavlja že podeljeno pravico do opravljanja poklica pod poklicnim nazivom matične države v državi gostiteljici. To pravico pa tuj odvetnik pridobi v Republiki Sloveniji z vpisom v imenik tujih odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije.

9. Kot zastopnico podružnice Odvetniške pisarne K. & N. je registrsko sodišče vpisalo P. G. N., ne da bi preverilo, ali izpolnjuje pogoje za vodenje navedene podružnice po 3. odstavku 23. člena v zvezi s 3. odstavkom 1. člena ZOdv, torej ali ima v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniški poklic. Ker je materialnopravno zmotno presodilo, da dokaz o pravici opravljanja odvetniškega poklica za vodjo podružnice P. G. N. ni potrebno (čeprav je svoje stališče o potrebnosti predložitve takega dokazila pritožbeno sodišče izpostavilo že v sklepu IV Cpg 64/2008), registrsko sodišče ni izvedlo postopka po 1. odstavku 30. člena ZSReg in predlagatelja vpisa podružnice pozvalo k predložitvi odločbe Odvetniške zbornice Slovenije o vpisu P. G. N. v imenik tujih odvetnikov ter mu za odpravo navedene pomanjkljivosti določilo primeren rok.

10. Utemeljeni pritožbi je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo registrskemu sodišču v novo odločanje (3. točka 39. člena ZSReg).