Appeal dismissed; sale price above half market value means separate upholder consent under ZFPPIPP is unnecessary.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Izhodiščna cena, v višini, ki jo je določilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (1.394.000,00 EUR), je višja od ocenjene tržne vrednosti, ki jo je utemeljeval stečajni upravitelj, in še vedno višja od polovice ocenjene vrednosti, kot jo je zatrjeval pritožnik, zato soglasje ločitvenega upnika za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo potrebno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji nepremičnine parc. št. ... k. o. X (ID znak 000), kar v naravi predstavlja poslovno stavbo v izmeri 1288 m2 in dvorišče v izmeri 1212 m2, do celote, po predlogu upravitelja na r. 292 odločilo tako:

- prodaja se opravi na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb,

- izhodiščna cena se določi v višini 1.394.000,00 EUR,

- varščina se določi v višini 139.400,00 EUR.

2. Ločitveni upnik B., d. o. o., je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik navaja, da ga je sodišče prve stopnje z zahtevo za soglasje ločitvenega upnika obvestilo, da je upravitelj vložil dodatni predlog za prodajo zgoraj navedenega premoženja stečajnega dolžnika, in sicer na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, za izhodiščno ceno v višini 1.394.000,00 EUR, varščina pa naj bi se določila v višini 10 % izhodiščne cene. Ločitveni upnik je z vlogo z dne 22. 2. 2016 sodišču sporočil, da se ne strinja s prodajo po taki ceni ter predlagal prodajo z načinom zavezujočega zbiranja ponudb po izhodiščni ceni 1.600.000,00 EUR. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da pri izdaji sklepa ni upoštevalo odrečenega soglasja ločitvenega upnika, s čimer naj bi prekršilo določbo 1. točke drugega odstavka 345. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki naj bi določala, da je v konkretnem primeru nujno potrebno soglasje ločitvenega upnika.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP mora sodišče, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice iz prvega odstavka 345. člena ZFPPIPP, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, za sklep o prodaji dobiti tudi soglasje ločitvenega upnika, če je z dodatnim sklepom o prodaji določena izklicna ali izhodiščna cena v znesku, ki je nižji od polovice vrednosti premoženja, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti (1. točka drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 332. člena ZFPPIPP).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje prvič odločalo o prodaji zgoraj navedenih nepremičnin s sklepom o prodaji – prvi St 80/2013 z dne 14. 1. 2014, s katerim je odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe, da se izklicna cena določi v višini 2.505.600,00 EUR, varščina pa v višini 250.560,00 EUR. Ugotovilo je, da je upravitelj sodišču predlagal, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe za izklicno ceno v višini 1.292.000,00 EUR, na kolikor je ocenil tržno vrednost zgoraj navedenih nepremičnin pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin B. B. v novembru 2013. Vendar je sledilo predlogu ločitvenega upnika B. d. o. o., ki je k predlagani izklicni ceni podal negativno mnenje in predlagal, da se nepremičnina proda za izklicno ceno v višini 2.505.600,00 EUR. Le-to je utemeljeval s cenitvama sodnih cenilcev M. L. z dne 23. 9. 2011 in F. N. z dne 28. 5. 2012, pridobljenima v izvršilnem postopku zoper dolžnika pred začetkom stečajnega postopka.

7. Iz navedenega izhaja, da je izhodiščna cena, v višini, ki jo je določilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu (1.394.000,00 EUR), višja od ocenjene tržne vrednosti, ki jo je utemeljeval stečajni upravitelj, in še vedno višja od polovice ocenjene vrednosti, kot jo je zatrjeval pritožnik. Zato soglasje ločitvenega upnika za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo potrebno, kot to zmotno meni pritožnik. Sodišče prve stopnje upnika k izdaji soglasja tudi ni pozvalo, saj mu je poslalo zahtevo za „mnenje“ o predlagani prodaji.

8. Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da se ni argumentirano izjasnilo o njegovem odreku soglasja, zaradi česar sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Očitki so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ločitveni upnik svojega nestrinjanja s ceno ni z ničemer utemeljil. Na podlagi ugotovitve, da iz predhodnih prodaj nepremičnine stečajnega dolžnika v T. izhaja, da so bile do sedaj določene izhodiščne prodajne cene nepremičnine nezanimive za kupce, zaradi česar upravitelj pri peti prodaji za ceno 1.742.000,00 EUR ni prejel nobene ponudbe kupcev, je utemeljeno zaključilo, da je za 20 % nižja cena tokratne šeste prodaje na mestu. Takšna obrazložitev sodišča prve stopnje je glede na to, da ločitveni upnik ni pojasnil, zakaj naj bi bila predlagana izhodiščna cena prenizka, povsem zadostna.

9. Ob povedanem se pritožbeni razlogi izkažejo kot neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, vse v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).