Shareholder loses standing after bankruptcy filing; appeal dismissed due to loss of shareholder status.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Čim je stečajni postopek nad pravno osebo začet, vedno pride tudi do izbrisa te pravne osebe iz sodnega registra.

Pravdno upravičenje v smislu dopustnosti tožbe mora biti podano ne le ob vložitvi tožbe, temveč tudi ves čas teka pravdnega postopka.

Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo se vrednostni papirji razveljavijo (283. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da tožeča stranka nima več statusa delničarja tožene stranke, s tem pa je izgubila pravdno upravičenje za obravnavano tožbo. To pa pomeni, da njena tožba ni več dopustna. Kakega posebnega pravnega interesa, ki bi kljub začetku stečajnega postopka (še vedno) obstajal, pa tožeča stranka tudi ni izkazala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Trditev, da v sodbi ni navedena pravna podlaga odločitve, je sicer pravilna. Vendar pa to ne onemogoča preizkusa pravilnosti odločitve o nedopustnosti tožbe, zato v konkretnem primeru ta opustitev ne more predstavljati absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ali so razlogi sodišča prve stopnje tudi pravilni, pa ne more soditi v zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Pri tem velja še poudariti, da tožeča stranka niti ni navedla, katero konkretno absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi ta opustitev predstavljala.

5. Tožeča stranka ima sicer prav, ko navaja, da uvedba (poudarila je že tožeča stranka v pritožbi) stečajnega postopka še ne pomeni, da bo prišlo tudi do izbrisa subjekta iz sodnega registra. Vendar pa zoper toženo stranko ni bil le uveden stečajni postopek (ta se uvede z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka – drugi odstavek 49. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), temveč je bil ta že začet s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St .../2013 z dne 17.7.2013 (četrti odstavek 49. člena ZFPPIPP). Čim pa je stečajni postopek nad pravno osebo začet, vedno pride tudi do izbrisa te pravne osebe iz sodnega registra. Stečajni postopek se namreč zaključi s sklepom o končanju stečajnega postopka (376. člen ZFPPIPP), pravnomočni sklep o končanju stečajnega postopka pa je tudi podlaga za izbris stečajnega dolžnika iz sodnega registra (377. člen ZFPPIPP).

6. S trditvami, da naj bi bila tožba potrebna kljub začetku stečajnega postopka, saj naj bi imela tožeča stranka pravni interes za odločitev o zahtevku zaradi vpisa sprememb v sodnem registru in odškodninskih zahtevkov zoper odgovorne osebe, tožeča stranka pravilnosti odločitve ne more omajati. Izpodbijala je namreč sklep skupščine v zvezi z izvedbo ukrepov za odpravo insolventnosti z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave; tudi ob vpisu takega sklepa v sodni register pa se položaj tožeče stranke ni mogel v ničemer spremeniti. Prav tako tak sklep, tudi če bi bil res ničen, neposredno ne more vplivati na odškodninsko odgovornost odgovornih oseb.

7. Tožeča stranka tudi trdi, da ji je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijanega sklepa odvzelo možnost izjave o pravnem interesu. Dejstvo začetka stečajnega postopka ne predstavlja dejstva, s katerim tožeča stranka ne bi bila seznanjena. Sklep o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo in oklic o začetku tega postopka se namreč objavita na portalu AJPES (2. in 3. točka prvega odstavka 122. člena ZFPPIPP), pri čemer velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je s tema dejstvoma tožeča stranka seznanila najkasneje s potekom osmih dni po objavi (četrti odstavek 122. člena ZFPPIPP). Gre torej za tožeči stranki znano dejstvo. V času od objave začetka stečajnega postopka (17.7.2013) do izdaje izpodbijanega sklepa (10.6.2015) pa je imela več kot dovolj časa, da bi kaj storila. Niti z navedbami, ki jih podaja v pritožbi, pa svojega pravnega interesa ne more utemeljiti. Ker tudi ni videti kakih drugih razlogov za obstoj pravnega interesa, to pomeni, da ga tožeča stranka tako ali tako ne more utemeljiti.

8. Pravilno je sicer pritožbeno stališče, da je podlaga za uveljavljanje ničnosti skupščinskih sklepom podana v Zakonu o gospodarskih družbah – ZGD-1. Vendar pa ZGD-1 pravdno upravičenje za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov daje delničarjem delniške družbe (to je urejeno v členih od 390. do 401.). Le njim je torej dopuščeno, da vložijo tako tožbo. Pravdno upravičenje v smislu dopustnosti tožbe pa mora biti podano ne le ob vložitvi tožbe, temveč tudi ves čas teka pravdnega postopka. Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo se vrednostni papirji razveljavijo (283. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da tožeča stranka nima več statusa delničarja tožene stranke, s tem pa je izgubila pravdno upravičenje za obravnavano tožbo. To pa pomeni, da njena tožba ni več dopustna. Kakega posebnega pravnega interesa ki bi kljub začetku stečajnega postopka (še vedno) obstajal, pa tožeča stranka tudi ni izkazala.

9. Višje sodišče pa tudi ne more mimo izvensodne poravnave z dne 17.6.2015, ki jo je v spis vložila tožeča stranka (priloga A9) skupaj z vlogo, s katero je (sicer neuspešno) umaknila tožbo. V tej listini je namreč izrecno navedeno, da sta pogodbenici – pravdni stranki – ugotovili, da ker je tožena stranka v stečaju, nimata interesa za predmetni spor. To pa pomeni, da se tožeča stranka tudi sama strinja, da nima interesa za to pravdo in torej priznava, da nima niti pravnega interesa zanjo.

10. Glede na navedeno se izkaže, da je pravilna odločitev, da je tožbo treba zavreči (274. člen ZPP). Čeprav je torej izpodbijani sklep zelo pomanjkljivo obrazložen, pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Višje sodišče, ki ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi v prvim odstavkom 366. člena ZPP), je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).