Slovenian Supreme Court dismisses administrative appeal review due to failure to prove specific legal or severe consequence grounds.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's review of a first-instance administrative court decision regarding the legalization of unauthorized construction. The applicant argued that the review should be allowed based on a significant legal question and severe consequences, but failed to meet the specific evidentiary requirements for these grounds. The court ruled that general legal questions and vague claims of hardship do not satisfy the statutory conditions for permitting a review under the Administrative Dispute Resolution Act.
Legislator headnote
AI generated2. and 3. paragraphs of the second paragraph of Article 83 of the Administrative Dispute Resolution Act; A review is only permitted if the applicant specifically demonstrates a significant legal question with concrete implications or proves severe consequences, as general legal arguments or vague hardship claims are insufficient.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča jasno izhaja, kakšne so zahteve za to, da se določeno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Splošni in načelni vprašanji, ki jih v reviziji navaja revidentka, teh zahtev ne izpolnjujeta.
Revidentka ni natančno navedla, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanjo zelo hude, zato tudi zelo hudih posledic izpodbijanega akta, kot pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentke) zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Novo mesto, št. 351-1440/2011-44 z dne 23. 6. 2014. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ tam navedenim investitorjem (stranka z interesom v tem upravnem sporu) dovolil „legalizacijo neskladne novogradnje“ stanovanjske hiše na tam navedenem zemljišču pod tam navedenimi pogoji. Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-209/2014-2-06411121 z dne 14. 10. 2014, pritožbo revidentke zoper prvostopenjski akt zavrnila.
2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revidentka vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja vse revizijske razloge po prvem odstavku 85. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
3. Revizija ni dovoljena.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).
5. Revidentka v okviru 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja in v zvezi s tem navaja dve vprašanji. Vendar po presoji Vrhovnega sodišča s temi vprašanji (ali sme kot stranska udeleženka navajati tudi ugovore, ki ne temeljijo na prostorskem aktu, in ali se vsi njeni ugovori, ki ne temeljijo na kršitvi prostorskega akta štejejo kot uveljavljanje dejanskega interesa) uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravno sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010). Splošni in načelni vprašanji, ki jih v reviziji navaja revidentka, teh zahtev ne izpolnjujeta.(1)
6. Revidenka tudi ni izkazala, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta (3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1), kar prav tako uveljavlja.
7. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka pa s svojimi splošnimi navedbami (da svojih nepremičnin, ki so umeščene v neponovljivo naravno okolje ne more nadomestiti, ter da trpi posege v te nepremičnine) izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 v obravnavani zadevi ni izkazala.
8. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
K II. točki izreka:
9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).
----
(1) Primerjaj s sklepi VSRS X Ips 363/2012 z dne 17. 10. 2012, X Ips 274/2011 z dne 24. 5. 2012, X Ips 457/2012 z dne 10. 4. 2013 in X Ips 272/2013 z dne 2. 10. 2013.