Supreme Court dismisses interim order request due to lack of legal interest after appointment process concluded.

Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

[JEDRO]

Vsako meritorno odločanje sodišča zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe.

V obravnavani zadevi si po presoji Vrhovnega sodišča, glede na stanje zadeve, ker je v postopku izbire in imenovanja že bila izbrana in imenovana direktorica zavoda in je bil torej postopek izbire in imenovanja s tem zaključen, revidentka z izdajo začasne odredbe, kakršno predlaga, ne more izboljšati svojega pravnega položaja in zanjo ne izkazuje pravnega interesa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sodbo II U 484/2014-41 z dne 14. 10. 2015 je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper sklep ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 0141-10/2012/5 z dne 26. 11. 2014, s katerim je razrešila revidentko s položaja direktorice Doma upokojencev A. z dnem 2. 12. 2014.

2. Revidentka je zoper navedeno pravnomočno sodbo vložila revizijo ter zahtevo za izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero naj Vrhovno sodišče zadrži izbiro in imenovanje kandidatov na delovno mesto direktorja oziroma direktorice v okviru vodenja javnega razpisnega postopka za delovno mesto direktorja oziroma direktorice Doma upokojencev A., začetega 6. 3. 2015 na podlagi objave Doma upokojencev A. na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, je utemeljila z navedbo, da bi se ji z izvršitvijo oziroma izbiro po tem razpisnem postopku prizadela težko popravljiva škoda.

3. Stranka z interesom v tem upravnem sporu Dom upokojencev A. v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe predlaga njeno zavrnitev ter navaja, da je razpisni postopek za delovno mesto direktorja oziroma direktorice Doma upokojencev A. končan, zato tudi začasne odredbe, tudi če bi jo sodišče izdalo, ni mogoče izvršiti in da zahteva za izdajo začasne odredbe ne vsebuje ustrezne trditvene podlage oziroma je neobrazložena.

4. Tožena stranka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

5. Zahtevo za izdajo začasne odredbe je Vrhovno sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov:

6. V skladu z določbo prvega odstavka 84. člena ZUS-1 vložena revizija ne zadrži izvršitve pravnomočne sodbe, zoper katero je vložena. Vrhovno sodišče pa lahko na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona (drugi odstavek 84. člena ZUS-1).

7. Revidentka je vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Glede dovoljenosti se je sklicevala na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po katerih je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (2. točka) oziroma, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko (3. točka). O reviziji še ni bilo odločeno.

8. Iz določbe 84. člena ZUS-1 je razvidno, da Vrhovno sodišče lahko na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona (drugi odstavek 84. člena ZUS-1). Drugi odstavek 32. člena ZUS-1 pa določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda.

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je na podlagi razpisa v okviru postopka izbire in imenovanja na delovno mesto direktorja oziroma direktorice svet zavoda na 9. redni seji 20. 4. 2015 (to je sicer tik pred vročitvijo sklepa Vrhovnega sodišča z dne 1. 4. 2015, ki je po vloženi pritožbi izdalo predlagano začasno odredbo in z njo do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu zadržalo izbiro in imenovanje kandidatov na mesto direktorja oziroma direktorice v okviru vodenja javnega razpisnega postopka za mesto direktorja oziroma direktorice Doma upokojencev A., začetega 6. 3. 2015 na podlagi objave Doma upokojencev na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje) za kandidatko za direktorico izbral C. C. Po izdaji prvostopenjske sodbe, s katero je bila revidentkina tožba zavrnjena, pa je v nadaljevanju postopka izbire in imenovanja Mestni svet Mestne občine A. na seji 23. 11. 2015 sprejel (pozitivno) mnenje k imenovanju C. C. za direktorico in resorna ministrice izdala sklep z dne 24. 11. 2015, s katerim daje soglasje k imenovanju C. C. za direktorico. Na 14. redni seji sveta zavoda 26. 11. 2015 je bil nato sprejet sklep, da svet imenuje za direktorico javnega zavoda Doma upokojencev C. C. za 4-letno mandatno obdobje, tj. od 1. 12. 2015 do 30. 11. 2019.

10. Glede na tako dejansko stanje zadeve pa po presoji Vrhovnega sodišča revidentka ne izkazuje več pravnega interesa za odločanje o zahtevani začasni odredbi, saj si tudi v primeru ugoditve zahtevi in izdaji predlagane začasne odredbe svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati.

11. Vsako meritorno odločanje sodišča namreč zahteva predhodni preizkus oziroma preizkus procesnih predpostavk. To velja tudi za zahtevo za izdajo začasne odredbe, za katero mora prav tako stranka izkazati pravni interes. Pravni interes pa ima oseba, ki izkaže, da je z izpodbijanim aktom neposredno poseženo v njene pravice oziroma v pravne koristi, temelječe na ustavi, zakonu ali drugem predpisu, in torej, da bi ugoditev njeni tožbi oziroma zahtevi za izdajo začasne odredbe zanjo pomenila določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve tožbi oziroma zahtevi za izdajo začasne odredbe izboljšala svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi pa si po presoji Vrhovnega sodišča, kot je bilo pojasnjeno, glede na stanje zadeve, ker je v postopku izbire in imenovanja že bila izbrana in imenovana direktorica zavoda in je bil torej postopek izbire in imenovanja s tem zaključen, revidentka z izdajo začasne odredbe, kakršno predlaga, ne more izboljšati svojega pravnega položaja in zanjo ne izkazuje pravnega interesa.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob smiselni uporabi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.