Supreme Court annuls first-instance judgment for lack of jurisdiction and remands to Administrative Court in Celje.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court annulled the first-instance judgment because the court lacked both subject-matter and territorial jurisdiction over the administrative dispute. The applicants argued that the lower court failed to apply the correct procedural rules regarding jurisdiction under the 1997 Administrative Dispute Act. Consequently, the court ordered the case to be remitted to the Administrative Court in Celje, which holds the proper jurisdiction based on the location of the contested act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu iz leta 1997; Zakon o pravdnem postopku: In administrative disputes concerning individual acts infringing constitutional rights, the Administrative Court has exclusive subject-matter jurisdiction, and the court must determine jurisdiction by the place of the contested act when the plaintiff lacks a residence in the district.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi , izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva odstopi v odločanje stvarno in krajevno pristojnemu sodišču - Upravnemu sodišču RS, Oddelek v Celju.
[JEDRO]
V upravnem sporu je zagotovljeno sodno varstvo zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi uradne osebe državnega organa posežejo v ustavne pravice posameznika, če ni za posamezne primere določeno drugo sodno varstvo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog po ugotovitvi, da je z nezakonitim dejanjem uslužbenca Matičnega urada v Celju ob ustanovitvi rojstnih matičnih knjig, pod zap. št. .. ob vpisu rojstva A. A. , roj. .., pri podatkih o očetu vpisan sedaj pokojni B. A. - brat in stric tožnikov C. C. in D. D. Zavrnilo je tudi zahtevek za brisanje tega zatrjevano nezakonitega podatka v matični knjigi, ter zahtevek po povrnitvi pravdnih stroškov predlagateljev.
Predlagatelja sta se zoper takšno sodbo pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge. Bistvena kršitev določb postopka je podana, ker sodišče prve stopnje ni odločalo v pravilni sestavi, sodba pa tudi nima razlogov. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Poleg tega ni upoštevalo pravnih pravil, ki so veljala v času nezakonitega vpisa. Pravni interes za zahtevek pa predlagatelja imata, saj je v teku postopek denacionalizacije premoženja njunih prednikov, v katerem se je kot stranka naenkrat pojavila D. D. kot nezakonska hči pokojnika. Predlagata spremembo oz. razveljavitev izpodbijane sodbe.
Odgovora na pritožbo ni bilo.
Pritožba je utemeljena.
Predlagatelja sta uveljavljala svoj zahtevek na podlagi določb 67. in 68.člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) iz leta 1952. Po teh določbah je bilo zagotovljeno varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic posameznika, kršenih s strani uradne osebe državnega organa. Od 2.septembra 1997 je v veljavi novi ZUS (Ur. l. RS, št.50/97), s tem, da so upravna sodišča po določbah novega zakona pričela z delom dne 1.1.1998. Zahtevek, kakršnega sta postavila predlagatelja, je bil v novem ZUS opredeljen na novo kot zadeva, ki predstavlja upravni spor, v določbi 3.odstavka 1.člena zakona: "V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo".
Gre za varstvo proti odločitvam in dejanjem upravnih organov, kar izhaja iz določbe 1.odstavka 1.člena novega ZUS, ki je nadomestil določbe prejšnjega ZUS. Po določbi 5.člena ZUS 1997 v upravnem sporu na prvi stopnji odločata Upravno sodišče RS in Vrhovno sodišče RS, torej je pristojnost rednega sodišča za odločanje v tej zadevi izključena. Zato je sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijane sodbe kršilo določbo 1. odstavka 17. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki pravi, da mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na obstoj stvarne pristojnosti, in napravilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 4.točki 2.odstavka 354.
člena ZPP/77. Na takšno kršitev pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (365.člen ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99). Da se odpravi, je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo odstopiti v odločanje pristojnemu sodišču (1.odstavek 369.člena ZPP/77 v zv. s členom 498 ZPP/99). Pristojnost sodišča se presoja po določbah ZUS/97. Stvarna pristojnost Upravnega sodišča RS je načelno določena v 9. členu ZUS/97 in ta velja tudi za konkretni primer, ker ne gre za zadevo, za katero bi bilo po določbi 10.člena ZUS/97 pristojno Vrhovno sodišče RS.
Krajevna pristojnost je urejena v 7.členu ZUS/77. Upravno sodišče ima sedež v Ljubljani, deluje pa tudi na zunanjih oddelkih v Celju, Novi Gorici in v Mariboru. Na zunanjih oddelkih sodi upravno sodišče glede na prebivališče oz. sedež tožnika. Če tožnik nima prebivališča oz. sedeža v .., sodi upravno sodišče na zunanjem oddelku glede na kraj izdaje (smiselno: dejanja), ki se izpodbija s tožbo. V konkretnem primeru nobeden od predlagateljev oz. tožnikov nima prebivališča v .., torej je glede na to, da izpodbijata dejanje Matičnega urada v C., za odločanje v tej zadevi krajevno pristojen oddelek upravnega sodišča v Celju.
Zato je sodišče druge stopnje odločilo, da se zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Upravnemu sodišču, Oddelkuv Celju.