Appeal dismissed; full costs awarded when opposing party failed only in a minor claim section with no extra costs incurred.

Pritožba se zavrne in se potrdi stroškovni sklep (IV. točka izreka sodbe) sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik s tožbenim zahtevkom ni uspel zgolj v relativno majhnem delu, v katerem je uveljavljal, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti že od 11. 1. 2011 dalje, sodišče prve stopnje pa ga je razvrstilo v navedeno kategorijo od 8. 4. 2011 dalje. Zaradi take odločitve niso nastali dodatni stroški. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnik upravičen do povračila stroškov v celoti (3. odstavek 154. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 1. 2014 v prvem odstavku odpravilo. Prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 13. 11. 2013 pa je v prvem odstavku spremenilo tako, da je za besedno zvezo „zavarovanec se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni“ dodalo besedilo „z dnem 8. 4. 2011“. V preostalem, kjer je tožnik zahteval ugotovitev nastanka invalidnosti pred 8. 4. 2011, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče je nadalje odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 417,85 EUR stroškov postopka na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

S pravnomočnim sklepom opr. št. VII Ps 380/2014 z dne 25. 8. 2015, pa je predlog tožene stranke za izdajo dopolnilne sodbe zavrnilo.

2. Zoper stroškovni sklep (IV. točka izreka) je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožnik v sporu uspel le delno in sicer le v manjšem delu svojega tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je namreč tožbenemu zahtevku delno ugodilo ter drugostopenjsko odločbo tožene stranke z dne 20. 1. 2014 odpravilo le v prvem odstavku in ne v celoti, kot je to zahteval tožnik. Prav tako tožnik ni uspel s tožbenim zahtevkom v delu, kjer je zahteval ugotovitev nastanka invalidnosti od 11. 1. 2011 dalje. Sodišče tudi ni odločilo v celoti o postavljenem tožbenem zahtevku, zato je tožena stranka pri sodišču podala predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Po mnenju tožene stranke bi moralo sodišče tudi zahtevek, o katerem sicer ni odločilo, zavrniti. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano IV. točko izreka spremeni tako, da se pri odločitvi o povrnitvi stroškov postopka upošteva delni uspeh tožnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (nadaljevanje: ZPP)(1) pazi po uradni dolžnosti.

5. V zadevi je sporno, ali je tožnik upravičen do povračila stroškov v celoti ali pa je upravičen le do delnega povračila. ZPP v tretjem odstavku 154. člena določa, da lahko sodišče odloči, da mora ena stranka povrniti vse stroške, ki jih je imela nasprotna stranka, če nasprotna stranka ni uspela samo s sorazmerno majhnim delom svojega zahtevka, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Prav za tako situacijo tudi gre v sporni zadevi.

6. Tudi po stališču pritožbenega sodišča namreč tožnik s svojim zahtevkom ni uspel zgolj v relativno majhnem delu in sicer v delu, kjer je uveljavljal, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti že od 11. 1. 2011 dalje, sodišče prve stopnje pa ga je razvrstilo v navedeno kategorijo od 8. 4. 2011 dalje. Zaradi take odločitve niso nastali dodatni stroški. Na omenjeno nima nobenega vpliva odločitev sodišča, ki ni v celoti odpravilo obeh odločb tožene stranke (to tudi ni bilo potrebno oziroma odločbe v tem delu niso bile sporne). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje odločitev utemeljeno oprlo na določbo tretjega odstavka 154. člena ZPP.

7. Za rešitev predmetne zadeve so pravno irelevantne pritožbene navedbe, da sodišče ni v celoti odločilo o tožbenem zahtevku. Glede omenjenega je tožena stranka že podala predlog za izdajo dopolnilne sodbe, ki pa je bil s pravnomočnim sklepom opr. št. VII Ps 380/2014 z dne 25. 8. 2015 zavrnjen.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji.