Appeal allowed: Employer's late wage replacement claim against witness dismissed; witness must claim immediately after testimony.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 5. 3. 2015 spremeni tako, da se zahtevek O. za povrnitev nadomestila plače priči A. A., zavrne.

II. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 111,75 EUR stroškov pritožbenega postopka v 15 dneh od vročitve tega sklepa.

[JEDRO]

Če pričin delodajalec zahteva povrnitev nadomestila plače po izdaji sodbe, je takšna zahteva prepozna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom odločilo, da mora tožeča stranka pričinem delodajalcu plačati 47,78 EUR. Ta znesek je pričin delodajalec plačal priči kot nadomestilo plače za tisti čas, ki ga je priča porabila za pričanje. V pravnem smislu je prvostopenjsko sodišče oprlo svojo odločitev na 12. in 13. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ter na 3. odstavek 242. člena ZPP.

2. Zoper sklep je vložila pritožbo tožeča stranka. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijani sklep 7. 5. 2015. To je bilo takrat, ko je bila glavna obravnava že končana in ko je že bila izdana sodba v glavni zadevi, v kateri je bilo odločeno tudi o stroških postopka. Tožeča stranka zato ni mogla podati nobene izjave o povračilu stroškov. Priča na glavni obravnavi tudi ni zahtevala povrnitve nadomestila plače, temveč je zahtevala le povrnitev potnih stroškov. Povrnitev nadomestila plače je zahteval delodajalec šele 6. 3. 2015.

3. Pritožba je utemeljena. Prvostopenjsko sodišče bi moralo zahtevek A. A. delodajalca zavrniti. Ker tega ni storilo prvostopenjsko sodišče, je tako odločilo pritožbeno sodišče na temelju 2. točke 365. člena ZPP.

4. Prvostopenjsko sodišče je opravilo narok za glavno obravnavo 23. 1. 2015 in je isti dan tudi izdalo sodbo. Ta je bila strankama vročena 3. 2. 2015. Na sami glavni obravnavi priča ni nadomestila za svojo plačo niti omenila, zahtevala pa je povrnitev svojih potnih stroškov. O njih je bil izdan poseben sklep. Šele 6. 3. 2015 je pričin delodajalec zahteval povrnitev nadomestila plače. Sklep o povrnitvi nadomestila plače je potem prvostopenjsko sodišče izdalo 7. 5. 2015. To pa je bilo takrat, ko je bila prvostopenjska sodba že izdana in vročena tožeči stranki. V tej sodbi je bilo tudi odločeno o stroških postopka, in sicer glede na sorazmerni uspeh ene in druge stranke. V sklepu o povrnitvi nadomestila plače pa je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki naložilo v povrnitev celotno nadomestilo plače, in sicer v korist delodajalca, in ne priče.

5. Vse odločilne pritožbene trditve se tako izkažejo za pravilne. Priča mora zahtevati povrnitev izgubljenega zaslužka takoj po zaslišanju (2. odstavek 242. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču se ni bilo treba ukvarjati z razlago nedoločenega pojma „takoj“. Prvostopenjsko sodišče je namreč moralo odločiti tudi o stroških postopka v sodbi z dne 23. 1. 2015 (4. odstavek 163. člena ZPP). Naknadne odločitve o do dneva izdaje sodbe še nezahtevani povrnitvi stroškov ZPP ne dopušča. Prav to pa se je v tej zadevi dogodilo.

6. Pri odločanju o stroških postopka velja strogo načelo uspeha v pravdi (1. odstavek 154. člena ZPP). To pravilo velja brez izjeme tudi za pritožbeni postopek. Ker je imela tožeča stranka s pritožbo uspeh, ji mora tožena stranka povrniti stroške, ki jih je imela tožeča stranka s pritožbo.

7. Tožeča stranka je upravičena do povrnitve sodne takse v višini 21,60 EUR, do nagrade po tar. št. 3220 ZOdvT v višini 50,00 EUR, do povrnitve 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT) in do povrnitve DDV (tar. št. 6007 ZOdvT), skupaj torej do povrnitve 111,75 EUR. Ta znesek bo morala tožena stranka plačati v 15 dneh od vročitve tega sklepa.