Court dismisses expert's appeal for late report, upholding fine for unjustified deadline breach.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zato, ker se na okoliščine, ki jih navaja šele v pritožbi, izvedenec ne more več uspešno sklicevati, je neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnega cenilca za motorna vozila, A. A., kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 500,00 EUR in mu naložilo, da je znesek dolžan plačati na v izreku sklepa navedeni transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, v 15 dneh pod izvršbo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil sodni cenilec. Višje sodišče prosi za toleranco pri prekoračitvi roka, določenega za izdelavo elaborata in se opravičuje, ker sodišča zaradi tehničnih in zdravstvenih težav, ki jih je moral prioritetno rešiti, ni pravočasno obvestil. Priložil je tudi sodno cenitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na 248. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki omogoča kaznovanje izvedenca, kadar ta brez upravičenega razloga ne opravi izvedenskega dela v roku, ki ga je določilo sodišče. Izvedenec je namreč dolžan podati izvid in mnenje. Če oceni, da je odrejeni rok za izdelavo mnenja prekratek, mora pravočasno, torej pred njegovim iztekom, sodišču predlagati podaljšanje roka.

5. Izvedenec je v tej zadevi najprej prekoračil prvotno odrejeni 30-dnevni rok za izdelavo izvedenskega mnenja (ta je iztekel 25. 9. 2015). Sodišče prve stopnje je nato 14. 10. 2015 z dopisom pri izvedencu urgiralo izdelavo izvedenskega mnenja, dne 16. 11. 2015 pa mu postavilo še dodatni 8 dnevni rok, bodisi za izdelavo mnenja bodisi za pojasnilo, zakaj izvedenec mnenja še ni izdelal in kdaj bo izdelano. Kot je razvidno iz spisa, je dodatni rok iztekel s 25. 11. 2015, izvedenec pa je svoj izvid in mnenje izročil sodišču šele s pritožbo zoper izpodbijani sklep, dne 17. 12. 2015.

6. Izvedenec je torej svoje delo opravil s skoraj tri mesečno zamudo, iz razlogov, ki jih sedaj navaja v pritožbi, pa za podaljšanje roka ni zaprosil. Zato se na okoliščine, ki jih navaja šele v pritožbi, izvedenec ne more več uspešno sklicevati. Pa tudi sicer jih je izvedenec opisal presplošno, da bi višje sodišče sploh lahko ugotavljalo, ali pomenijo tehten razlog za zamudo z izdelavo izvedenskega mnenja in ali so izvedencu preprečevale, da bi v skladu s potrebno skrbnostjo o zatrjevanih razlogih za zamudo takoj obvestil sodišče(1). Zato je izvedenec neupravičeno prekoračil rok za izdelavo izvedenskega dela.

7. Namen sankcij zoper izvedenca je posredno varovanje integritete pravnega reda. Glede na okoliščine konkretnega primera, to je glede na dolžino zamude ter glede na to, da izvedenec na pozive sodišča ni odgovoril, višje sodišče ocenjuje, da je izrečena denarna kazen primerna (prvi odstavek 248. člena ZPP).

8. Ker sodišče prve stopnje pri odločanju ni zagrešilo niti kakšne uradoma upoštevne procesne kršitve, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

Op. št. (1): Če izvedenec svojega dela ne more opraviti v določenem roku, je o tem dolžan obvestiti sodišče najkasneje v 15 dneh po prejemu sklepa, s katerim je bil imenovan za izdelavo izvida in mnenja v določeni zadevi (drugi odstavek 2. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, Uradni list RS, št. 88/2010, 1/2012, 35/2013, 50/2015).