Appeal dismissed; simplified enforcement settlement terms valid; creditors cannot demand faster repayment than proposed.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

[JEDRO]

Vloga sodišča prve stopnje je po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave za potrditev omejena zgolj na preizkus, ali so zahtevi priložene zgoraj navedene listine, ali je bila zahteva vložena v predvidenem zakonskem roku, ali je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter ali so predložene listine in predlagana prisilna poravnava v skladu z zakonom. Tudi pritožbeni preizkus je omejen zgolj na presojo, ali so bili izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in ali so bile spoštovane procesne zakonske določbe (tiste, katerih kršitev uveljavlja pritožnik in tiste, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti) ter ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Ugovora proti vodenju prisilne poravnave v smislu, da insolventni dolžnik svoje obveznosti lahko izpolni v krajših rokih, kot jih ponuja s predlogom prisilne poravnave, kot ga imajo upniki v postopku redne prisilne poravnave (prim. 2. točka 172. člena ZFPPIPP), upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave nimajo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom potrdilo poenostavljeno prisilno poravnavo z naslednjo vsebino:

- delež plačila terjatev upnikov: 50 odstotkov,

- rok za plačilo terjatev upnikov: 4 leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave,

- terjatve upnikov se v obdobju od 2. 10. 2015 do poteka roka za njihovo plačilo ne obrestujejo (1. točka izreka).

Dolžniku je naložilo, da mora terjatve iz 2. točke izreka tega sklepa plačati upnikom v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v 1. točki tega izreka (2. točka izreka).

2. Upnik A.J. je zoper sklep pravočasno vložil pritožbo. V njej navaja, da sklep izpodbija delno in sicer glede roka za izplačilo terjatev upnikov. Navaja, da je dolžnik predlagal poplačilo v roku 4 let po pravnomočnosti poenostavljene prisilne poravnave, upnik pa zahteva hitrejše poplačilo, zlasti glede na nizek znesek terjatve, kot ga ima sam.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče izda sklep, s katerim potrdi poenostavljeno prisilno poravnavo:

- če je bila zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave vložena v roku iz prvega odstavka 221.f člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in

- če je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (221.g člen ZFPPIPP).

Zahtevi za potrditev poenostavljene prisilne poravnave pa mora predlagatelj priložiti:

- notarski zapisnik o izidu glasovanja in

- listine iz desetega odstavka 221.e člena ZFPPIPP (drugi odstavek 221.f člena ZFPPIPP).

5. Vloga sodišča prve stopnje je torej po vložitvi zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave za potrditev omejena zgolj na preizkus, ali so zahtevi priložene zgoraj navedene listine, ali je bila zahteva vložena v predvidenem zakonskem roku, ali je dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ter ali so predložene listine in predlagana prisilna poravnava v skladu z zakonom. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je predlagatelj vložil zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave v roku iz prvega odstavka 221.f člena ZFPPIPP in ji priložil notarski zapisnik o izidu glasovanja ter izjave upnikov o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave. Pravilno je nadalje tudi ugotovilo, da je bila dosežena večina, potrebna za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (tretji odstavek 221.e člena ZFPPIPP).

6. Tudi pritožbeni preizkus je glede na zgoraj navedeno omejen zgolj na presojo, ali so bili izpolnjeni pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave in ali so bile spoštovane procesne zakonske določbe (tiste, katerih kršitev uveljavlja pritožnik in tiste, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti) ter ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

7. Pritožnik sodišču prve stopnje ne očita nobene kršitve zakonskih določb. Zahteva le hitrejše poplačilo že znižanih terjatev upnikov.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagana (in sprejeta) prisilna poravnava v skladu z določbami 143. člena v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPPIPP in pripominja, da rok za poplačilo terjatev v času veljavnosti novele ZFPPIPP-F, ki se uporablja za predmetno prisilno poravnavo, niti ni bil omejen. Ugovora proti vodenju prisilne poravnave v smislu, da insolventni dolžnik svoje obveznosti lahko izpolni v krajših rokih, kot jih ponuja s predlogom prisilne poravnave, kot ga imajo upniki v postopku redne prisilne poravnave (prim. 2. točka 172. člena ZFPPIPP), pa upniki v postopku poenostavljene prisilne poravnave nimajo. V skladu z določbo drugega odstavka 143. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP pa mora dolžnik vsem upnikom ponuditi enake roke za plačilo njihovih terjatev. Zato pritožba upnika ni utemeljena.

9. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).