Appeal dismissed; withdrawal of enforcement request after objection filing counts as withdrawal of lawsuit, not enforcement request.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting an objection to a payment order. The appellant argued that a subsequent withdrawal of the enforcement request should be evaluated under enforcement law, but the court found the legal proceedings had already commenced with the filing of the objection. Consequently, the withdrawal was treated as a withdrawal of the lawsuit, requiring the appellant to pay court fees for the lawsuit rather than the enforcement request.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 43. člen; Zakon o postopku pri civilnih tožbah (ZPP), 441. člen: A withdrawal of a request for enforcement filed after the filing of an objection to an enforcement decision constitutes a withdrawal of the lawsuit, not the enforcement request, and is governed by the rules of civil litigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pravdni postopek je bil vzpostavljen že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi. Umika predloga, ki je bil dan po vložitvi ugovora, zato ni več mogoče presojati po 43. členu ZIZ, temveč ga je potrebno obravnavati kot umik tožbe, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog opr. št. III Pg 324/2016 z dne 17. 2. 2016 zavrne.
2. Zoper takšen sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da odloči o zadevi ali pa jo vrne v presojo sodišču prve stopnje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani zadevi je izvršilno sodišče na podlagi ugovora dolžnika dne 1. 12. 2015 razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v dovolitvenem delu in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Po izdaji tega sklepa je tožeča stranka 8. 12. 2015 podala umik predloga za izvršbo.
5. Ob takem dejanskem stanju ni pravilna pritožbena trditev, da bi moralo izvršilno sodišče izdati sklep o umiku predloga za izvršbo in ustaviti postopek. Pravdni postopek je bil namreč vzpostavljen že z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi (in ne šele s pravnomočnostjo razveljavitvenega sklepa, kot se to zmotno zavzema pritožnica). Umika predloga, ki je bil dan po vložitvi ugovora, zato ni več mogoče presojati po 43. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), temveč ga je potrebno obravnavati kot umik tožbe, o katerem bo odločalo sodišče v pravdnem postopku (prim. prvi odstavek 441. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 62. člena ZIZ). Procesna predpostavka za odločanje v pravdnem postopku pa je plačilo sodne takse, ki je v konkretnem primeru nastala s predložitvijo zadeve pravdnemu sodišču (2. točka drugega odstavka 5. člena ZST-1). Sodišče prve stopnje je zato skladno s tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah-1 tožečo stranko s plačilnim nalogom pravilno pozvalo na doplačilo sodne takse za tožbo.
6. Pritožbene navedbe, da je toženi stranki umik predloga vročalo že izvršilno sodišče in da je po oceni pritožnice tožena stranka z umikom predloga soglašala, so irelevantne za postopek v zvezi s plačilom sodne takse za tožbo in torej tudi za ta pritožbeni postopek, zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člen ZPP).
7. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).