Appeal granted; preliminary execution request not a lawsuit until factual basis is stated.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance decision and remanding the case for a new proceeding. The core issue was whether a preliminary execution request based on a notarial deed constitutes a lawsuit for the purpose of litispendence. The court found that such a request only forms a lawsuit when the creditor specifies the factual basis of the debt in a preparatory application, as required by judicial practice. Since the factual basis was missing in the first case, no lawsuit had commenced there, meaning the second case could not be dismissed for litispendence.
Legislator headnote
AI generatedZakon o postopku pri izvršbe in zavarovanju (ZIZ); Zakon o postopku pri pravnem sporu (ZPP): A preliminary execution request based on a notarial deed does not constitute a lawsuit until the creditor specifies the factual basis of the debt in a preparatory application, thereby establishing when the litigation begins for litispendence purposes.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma v pravdnem postopku tožnik navede dejansko podlago obveznosti dolžnika oziroma v pravdnem postopku toženca, tvori tožbo. Šele z opredelitvijo dejanske podlage zahtevka je mogoča identifikacija zahtevka. Da identifikacije zahtevka ne zagotavlja niti sklicevanje na (v obeh postopkih) isti račun, pa izhaja tudi iz postopanja sodišča v obeh zadevah, saj je v obeh zadevah tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe v smeri podaje dejanske podlage tožbe.
Iz spisa IX Pg 413/2015 je razvidno, da dopolnjena tožba, ki bi bila sploh sposobna obravnavanja, tožencu ni bila vročena, zato pravda v zadevi IX Pg 413/2015 med pravdnima strankama sploh še ni začela teči in posledično v tej zadevi še ni mogoče govoriti o visečnosti pravde. Tožba je bila v tem postopku namreč kot nepopolna zavržena s sklepom z dne 25. 3. 2015. Čim pa je tako, ni bilo podlage za zavrženje tožbe v zadevi III Pg 2243/2015 zaradi litispendence, ker naj bi pravda med istima strankama o istem tožbenem zahtevku začela teči že v zadevi IX Pg 413/2015.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovoru litispendence ugodilo, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 51774/2015 z dne 5. 5. 2015 v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo in tožbo zavrglo.
2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.
3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Iz vpogleda v spis opr. št. IX Pg 413/2015 izhaja, da v njem nastopata isti pravdni stranki kot v zadevi III Pg 2243/2015 in da gre v obeh zadevah za uveljavljanje po višini popolnoma enakega zneska. Nadalje iz navedenega spisa izhaja, da je prvostopenjsko sodišče s sklepom IX Pg 413/2015 z dne 25. 3. 2015 zavrglo tožbo in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 154363/2014 z dne 14. 11. 2014 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka. Razlog za tako odločitev je bila neodzivnost tožnika na sklep sodišča, s katerim je tožnika pozvalo k dopolnitvi tožbe, da bi se ta lahko obravnavala in sicer tako, da bo obsegala dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tak poziv sodišča je ustaljena sodna praksa, kadar se postopek po vloženem ugovoru zoper izvršilni sklep, izdan na podlagi verodostojne listine, skladno z drugim odstavkom 62. člena ZIZ nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ker predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine obveznih sestavin tožbe iz prvega odstavka 180. člena ZPP nima.
6. Pravda začne po prvem odstavku 189. člena ZPP teči šele z vročitvijo tožbe tožencu. Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami, če se taka pravda začne, pa sodišče tožbo zavrže (tretji odstavek 189. člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je v večih odločbah (III Ips 69/2011, II Ips 209/2012) zavzelo stališče, da predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik oziroma v pravdnem postopku tožnik navede dejansko podlago obveznosti dolžnika oziroma v pravdnem postopku toženca, tvori tožbo. Po presoji pritožbenega sodišča je tako šele z opredelitvijo dejanske podlage zahtevka mogoča identifikacija zahtevka. Da identifikacije zahtevka ne zagotavlja niti sklicevanje na (v obeh postopkih) isti račun, pa izhaja tudi iz postopanja sodišča v obeh zadevah (IX Pg 413/2015 in III Pg 2243/2015), saj je v obeh zadevah tožečo stranko pozvalo na dopolnitev tožbe v smeri podaje dejanske podlage tožbe.
8. Iz spisa IX Pg 413/2015 je razvidno, da dopolnjena tožba, ki bi bila sploh sposobna obravnavanja, tožencu ni bila vročena, zato pravda v zadevi IX Pg 413/2015 med pravdnima strankama sploh še ni začela teči in posledično v tej zadevi še ni mogoče govoriti o visečnosti pravde. Tožba je bila v tem postopku namreč kot nepopolna zavržena s sklepom z dne 25. 3. 2015. Čim pa je tako, ni bilo podlage za zavrženje tožbe v zadevi III Pg 2243/2015 zaradi litispendence, ker naj bi pravda med istima strankama o istem tožbenem zahtevku začela teči že v zadevi IX Pg 413/2015. Kot izhaja iz vročilnic, pripetih pri list. št. 48 v spisu III Pg 2243/2015 pa je dopolnjena tožba bila vročena toženi stranki 15. 9. 2015, njenemu pooblaščencu pa dne 18. 9. 2015, torej je pravda med pravdnima strankama glede zneska 16.794,90 EUR prvič začela teči v postopku III Pg 2243/2015.
9. Utemeljeni pritožbi tožene stranke je zato pritožbeno sodišče ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).
10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).