Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cst 192/2016 ECLI:SI:VSLJ:2016:CST.192.2016 AI generated

Appeal dismissed; first instance court correctly set trial period at two-thirds of statutory maximum range.

Case Number VSL sklep Cst 192/2016
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellant challenged the first-instance court's decision to set a four-year trial period for debt relief, arguing it was excessively long given their age and circumstances. The court found the decision correct because the statutory range allows for periods up to five years, and four years represents a reasonable portion of that range. Consequently, the appeal was rejected as the lower court properly considered all relevant factors without error.

Legislator headnote

AI generated

400. člen ZFPPIPP; 5. odstavek 400. člena ZFPPIPP: The trial period for debt relief is determined by considering the debtor's age, family situation, health, and insolvency reasons, with a statutory range of two to five years; a period set at two-thirds of the maximum range is legally sound absent specific grounds for reduction.

Keywords

AI generated
debt relief procedure trial period duration insolvency proceedings statutory range limits appeal rejection financial management law debtor circumstances

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ni določilo skoraj najdaljšega trajanja preizkusnega obdobja, saj je razpon med najkrajšim in najdaljšim obdobjem tri leta, medtem ko je bilo dolžniku določeno preizkusno obdobje štirih let, torej v trajanju dve tretjini možnega obdobja določitve.

Stečajnim dolžnikom je praviloma težko in prezadolženost in nemožnost poplačila obveznosti vpliva tudi na psihične težave, vendar pa pri tem ne gre za neko dolžnikovo posebnost, ki bi zaradi svoje teže utemeljevala skrajšanje določenega preizkusnega obdobja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in (2.) določilo preizkusno obdobje štirih let od začetka postopka odpusta obveznosti, ki poteče dne 19.2.2020.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo vseh okoliščin na strani dolžnika in mu je določilo skoraj najdaljše preizkusno obdobje. Niti najmanj ni upoštevalo objektivnih razlogov za nastanek insolventnosti, njegovega psihičnega zdravstvenega stanja in obveznosti preživljanja mladoletnih otrok, temveč je tako dolgo preizkusno obdobje vezalo zgolj na njegovo starost, čeprav tudi pri tej starosti ne dobi zaposlitve. Do insolventnosti je prišlo, ker je ob ločitvi od partnerke izgubil zaposlitev in zaradi gospodarske krize kljub iskanju ni uspel pridobiti zaposlitve, ostal je tudi povsem brez prihodkov. Zdravstvene dokumentacije o psihičnem stanju ni predložil, ker nima zdravstvenega zavarovanja in si obiska zdravstvenih ustanov ne more privoščiti. Prepuščen je materinemu usmiljenju. Že z logičnim sklepanjem je glede na navedeno mogoče dognati, da se nahaja v težkem psihičnem stanju depresije. Ni pa tudi nepomembna prelagana sprememba ZFPPIPP, ki bo omogočila določitev najkrajšega preizkusnega obdobja. Zato je predlagal, naj mu sodišče določi krajše preizkusno obdobje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za insolventnost (4. odstavek 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Preizkusno obdobje se določi v trajanju od dveh do petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (5. odstavek 400. člena ZFPPIPP).

5. Iz navedenega je razvidno, da sodišče prve stopnje ni določilo skoraj najdaljšega trajanja preizkusnega obdobja, saj je razpon med najkrajšim in najdaljšim obdobjem tri leta, medtem ko je bilo dolžniku določeno preizkusno obdobje štirih let, torej v trajanja dve tretjini možnega obdobja določitve. Opozoriti še velja, da je bila sprememba ZFPPIPP zgolj predlagana, zato je še ni mogoče upoštevati, tudi v primeru sprejema te spremembe pa bo mogoče zgolj v posebej utemeljenih primerih, med katere pa dolžnik zaradi starosti in delovne zmožnosti zagotovo ne sodi, preizkusno obdobje na utemeljen predlog upravitelja skrajšati.

6. Trditev, da naj bi sodišče prve stopnje upoštevalo zgolj dolžnikovo starost, ni utemeljeno. Iz sklepa namreč jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi druge okoliščine, in tako tudi tiste, ki jih dolžnik izpostavlja v pritožbi. Višje sodišče pa se strinja, da ima starost dolžnika pomembno težo, kar je tudi prav. Da dolžnik za delo ne bi bil sposoben, pa sploh ne trdi. Okoliščin, ki niso izkazane, sodišče prve stopnje ni moglo upoštevati. Dolžniku pa je treba še pojasniti, da je stečajnim dolžnikom praviloma težko in prezadolženost in nemožnost poplačila obveznosti vpliva tudi na psihične težave, vendar pa pri tem ne gre za neko dolžnikovo posebnost, ki bi zaradi svoje teže utemeljevala skrajšanje določenega preizkusnega obdobja. Kot zelo pomembno dejstvo pa višje sodišče ocenjuje tudi dejstvo, da dolžnik, ki sicer trdi, da se trudi dobiti zaposlitev, ni niti prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Ob tem pa niti okoliščine, ki jih je dolžnik navedel v predlogu za začetek odpusta obveznosti, ob upoštevanju vseh ostalih okoliščin ne utemeljujejo določitve krajšega preizkusnega obdobja.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.