Appeal dismissed; debtor not liable for costs exceeding the value of the necessary share.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Neživljenjsko in nerazumno bi bilo dolžnici očitati, da je z opustitvijo uveljavljanja nujnega deleža v pravdnem postopku, katerega stroški bi presegali vrednost nujnega deleža, ob upoštevanju nezainteresiranosti upnikov za vodenje kakršnihkoli postopkov v tej smeri, ni storila vsega, kar je v njeni moči, da bi dolgove upnikov odplačala in je ravnala v nasprotju z določbami 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 25. 2. 2015 vložila stečajna upraviteljica (proc. dejanje .št. 147).

2. Zoper sklep je upraviteljica vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrne predlog za odpust obveznosti dolžnice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upraviteljica v pritožbi vztraja pri trditvah, da je dolžnica s tem, ko je po pridobitvi zakonske pravice do nujnega deleža po smrti matere, opustila njegovo uveljavljanje, povzročila zmanjšanje stečajne mase za vrednost 1/6 hiše, ki bi ji pripadala. Ker dolžnica sodišča prve stopnje po smrti matere ni zaprosila za soglasje za opustitev uveljavitve nujnega deleža ali za kritje stroškov uveljavitve nujnega deleža v zapuščinskem oziroma pravdnem postopku, ima taka opustitev enake posledice, kot odpoved dediščini. Dolžnica tekom postopka ni dostavila dokazil o datumu dogovora sklenjenega pred sedmimi leti, da hišo dobi sestra, dokazil o stroških svojega šolanja, o vlaganju sestre v hišo staršev, o izkazani skrbi sestre za starše in o morebitnem drugem premoženju umrle matere. Zato ni izkazala, da z večinoma simulirano prodajno pogodbo, ki zakriva darilno pogodbo, ni prišlo do prikrajšanja nujnega deleža dolžnice v zapuščinskem postopku po umrli materi in s tem prikrajšanja stečajne mase. Sodna praksa je zavzela stališče, da mora vsak dolžnik storiti vse, da poplača svoje upnike in da odpusta obveznosti ne more biti deležen dolžnik, ki ni storil vsega, kar je v njegovi moči, da bi svoje dolgove poplačal. Upraviteljica zato vztraja pri predlogu za ustavitev postopka odpusta obveznosti.

5. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da dolžnica svojih dolžnosti v postopku ni zanemarila v tolikšni meri, da bi ji bilo mogoče očitati kršitev obveznosti po določilih 386. člena in tudi ne po določilih 384. člena ZFPPIPP.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnica v ničemer ni zanemarila dolžnosti poročanja upraviteljici in sodišču, saj je upraviteljico obvestila tako o smrti matere, kot tudi o tem, da ni prejela vabila na zapuščinsko obravnavo, da se je dolžnica že pred začetkom stečaja dogovorila s svojci, da bo sestra dobila hišo po starših in zanje skrbela in da je bila sklenjena prodajna pogodba med dolžničinimi starši in sestro.

7. Prav tako je sodišče prve stopnje ocenilo, da tudi kršitev dolžničinih obveznosti iz 386. člena ZFPPIPP ni podana, saj se dolžnica ni odpovedala dediščini niti drugim premoženjskim pravicam ne izrecno, ne z opustitvijo. Upraviteljica namreč ni navedla roka, do katerega bi lahko dolžnica v Romuniji uveljavljala nujni delež oziroma vložila ustrezno tožbo, niti ni zatrjevala, da je rok za uveljavitev nujnega deleža že iztekel. Po slovenskem pravu bi dolžnica delež lahko zahtevala v treh letih od materine smrti, zato je predlog upraviteljice že iz tega razloga neutemeljen.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi dolžnica v najboljšem primeru prejela 1/16 hiše na podeželju v Romuniji, delež pa bi bilo izjemno težko prodati. Prav tako delež tudi ni enakovreden sorazmernemu delu vrednosti hiše, ki jo je upraviteljica ocenila v višini 90.000,00 EUR. Stroški uveljavljanja nujnega deleža, ki bi jih bilo treba kriti iz stečajne mase, bi po prepričanju prvostopenjskega sodišča presegali njegovo vrednost.

9. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopnega sodišča, da dolžnici v obravnavanem primeru ni mogoče očitati kršitve obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je glede na okoliščine obravnavanega primera pravilno ocenilo, da bi bilo uveljavljanje nujnega deleža nesmiselno, glede na dejstvo, da bi stroški postopkov, ki bi jih bilo treba kriti iz stečajne mase, presegali vrednost nujnega deleža. Dolžnici zato ni mogoče očitati, da je z opustitvijo uveljavljanja nujnega deleža ravnala v škodo stečajne mase oziroma upnikov.

10. Upraviteljica je vrednost hiše, ki naj bi bila predmet zapuščine po materi, ocenila v višini 90.000,00 EUR, na podlagi primerljivih cen nepremičnin v kraju, kjer leži nepremičnina, ki jih je pridobila na podlagi podatkov s svetovnega spleta. Dolžnica je tako ocenjeni vrednosti nepremičnine ugovarjala, ker je upraviteljica upoštevala cene nepremičnin v urbanem naselju, predmetna hiša pa stoji na podeželju, kjer je vrednost nepremičnin nižja. Upraviteljica je vrednost nujnega deleža ocenila tako, da je upoštevala matematično višini kvocienta, ki naj bi pripadal dolžnici, to je eno šestnajstino vrednosti celotne nepremičnine, tako da naj bi vrednost nujnega deleža znašala 5.600,00 EUR.

11. Prav ima sodišče prve stopnje, da je tako določena vrednost že na prvi pogled previsoka, saj je praktično nemogoče, da bi s prisilnim uveljavljanjem nujnega deleža v pravdnem postopku in nato v morebitnem postopku izvršbe bila navedena zasedena nepremičnina, v kateri živi dolžničina sestra z družino, prodana po ocenjeni tržni vrednosti. Razen tega je treba upoštevati, da bi že stroški poizvedbe o premoženju preminule dolžničine matere po oceni upraviteljice znašali več kot 1.300,00 EUR in da nihče od upnikov. po seznanitvi z izrednim poročilom upraviteljice z dne 9. 10. 2015, ni bil pripravljen založiti niti stroškov za poizvedbe. Morebitni pravdni stroški, ki bi nastali v zvezi z uveljavljanjem nujnega deleža v dolgotrajnem pravdnem postopku, pa bi bili tudi po oceni pritožbenega sodišča višji od vrednosti nujnega deleža. Pri tem ni mogoče niti z verjetnostjo potrditi možnosti uspeha dolžnice v morebitnem pravdnem postopku, v katerem naj bi dolžnica, uveljavljala nujni delež v breme sestre, ob upoštevanju dolžničinih trditev, da pri prenosu nepremičnine na sestro ni šlo za neodplačno razpolaganje.

12. Neživljensko in nerazumno bi bilo dolžnici očitati, da je z opustitvijo uveljavljanja nujnega deleža v pravdnem postopku, katerega stroški bi presegali vrednost nujnega deleža, ob upoštevanju nezainteresiranosti upnikov za vodenje kakršnihkoli postopkov v tej smeri, ni storila vsega, kar je v njeni moči, da bi dolgove upnikov odplačala in je ravnala v nasprotju z določbami 2. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP.

13. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep prvostopnega sodišča potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).