Supreme Court dismisses appeal permission request for failure to specify legal issue and cite Supreme Court precedent.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Tožnik v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja zgolj obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne da bi pri tem natančno in konkretno navedel sporno pravno vprašanje, okoliščine, ki kažejo na pomembnost prekršenega pravnega pravila. Tožnik tudi ni ustrezno izkazal obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala odločitev sodišča druge stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku za čas od maja 2010 do septembra 2010 obračuna v izreku navedene zneske iz naslova premalo izplačane nadomestila plač in mu po plačilu davkov in prispevkov plača ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zavrnilo pa je višji zahtevek iz tega naslova. Zavrnilo je tožnikov zahtevek za plačilo zneska 10.056,17 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih v izreku navedenih neto zneskov za čas od maja 2011 do avgusta 2014 ter zahtevek, da tožena stranka od ustreznega preračunanega bruto zneska glede na v izreku navedene neto zneske za čas od maja 2011 do avgusta 2014 odvede ter pristojnim organom plača vse prispevke in davke. Zavrnilo je tudi zahtevek, da se toženi stranki naloži, da opusti trpinčenje tožnika na delovnem mestu in mu za pretrpljene duševne bolečine zaradi trpinčenja plača odškodnino v višini 2.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika zoper zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje in jo v tem delu potrdilo.

3. Tožnik je predlagal, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizijo „iz vseh razlogov, zaradi katerih je predlog za dopustitev revizije mogoče vložiti“, s tem da v nadaljevanju v celoti povzema določbo prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP (Ur. l. RS, št. 26/99) s spremembami. Navaja, da so razlogi izpodbijane sodbe nejasni in med seboj v nasprotju v tistem delu, ki se nanaša na ugotovitev, da tožnik ni dokazal obstoja ustnega dogovora o višini plače v znesku 6 EUR neto za uro in da je tožnik glede tega spreminjal trditve. Enako velja za zaključek, da so imeli delavci plače dogovorjene po pogodbi o zaposlitvi, saj sodišče ni ugotavljalo, kakšno plačo bi po pogodbi o zaposlitvi moral imeti tožnik oziroma drugi delavci. Protispisna je ugotovitev sodišča, da naj bi v sporu, ki se pred sodiščem prve stopnje vodi pod opravilno številko I Pd 1485/2012 priče izpovedovale nekoliko drugače. Tožnik opozarja na nasprotje med ugotovitvijo, da naj bi imeli vsi delavci v določenem časovnem obdobju enako urno postavko in ugotovitvijo, da naj bi imela delavca A. A. in B. B. za isto delo drugačno plačo. Protispisna je tudi ugotovitev, da noben dokaz, razen izpovedbe tožnika ne potrjuje, da bi imel tožnik dogovorjeno plačo 600 EUR neto, čeprav vse to izhaja iz plačilne liste tožnika in ostalih delavcev in izpovedbe teh delavcev v drugem postopku. Sodišče prve stopnje je nepravilno zavrnilo zahtevek tožnika za izplačilo premalo izplačanih plač za čas od maja 2011 do avgusta 2012 in zahtevek iz naslova odškodnine zaradi diskriminacije na delovnem mestu.

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja zgolj obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne da bi pri tem natančno in konkretno navedel sporno pravno vprašanje, okoliščine, ki kažejo na pomembnost prekršenega pravnega pravila. Tožnik tudi ni ustrezno izkazal obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odstopala odločitev sodišča druge stopnje. Ne zadošča zgolj to, da se v predlogu navedejo opravilne številke sodnih odločb Vrhovnega sodišča, ne da bi se pri tem natančno in konkretno navedlo, v čem odločitev drugostopenjskega sodišča odstopa od te prakse.

7. Glede na vse navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367b. člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.