Supreme Court allows late venue objection in enforcement proceedings when defendant only learns legal basis after complaint amendment.

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi tega sklepa, temveč šele tekom pravdnega postopka, je zato načeloma prepozen. Vendar pa je pri razlagi zakonskih določb, glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine, treba upoštevati, da tudi stranke same ne bodo vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V obravnavani zadevi je toženka lahko šele po prejemu dopolnitve tožbe (torej, ko je postopek že prešel iz izvršilnega v pravdnega) zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja tožbeni zahtevek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 186168/2014-2 z dne 9. 1. 2015 dovolilo predlagano izvršbo. Po ugovoru dolžnice (v katerem je iz previdnosti podala tudi ugovor krajevne nepristojnosti Okrožnega sodišča v Celju) je s sklepom VL 186168/2014-6 z dne 4. 2. 2015 sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da bo v nadaljnjem pravdnem postopku o zahtevku in stroških odločalo Okrožno sodišče v Celju. Stranki se zoper sklep nista pritožili, zato je postal pravnomočen.

2. Obe pravdni stranki sta v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju (tožnica v dopolnitvi tožbe, toženka pa v prvi pripravljalni vlogi) podali ugovor krajevne nepristojnosti. Sodišče je o ugovoru odločilo s sklepom I Pg 139/2015 z dne 17. 12. 2015 ter se izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v zadevi in zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v odločanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Ugovor je štelo za pravočasen, saj je šele po dopolnitvi tožbe postalo nedvomno znano, da vtoževana terjatev izvira iz Pogodbe DARS št. 351/2001, iz katere izhaja sporazum o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti (drugi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZPP). Meni, da je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v Celju, saj je bilo o njegovi krajevni pristojnosti že pravnomočno odločeno s sklepom VL 186168/2014-6 z dne 4. 2. 2015.

Odločitev o sporu

4. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) pravilo o časovni meji podajanja ugovora krajevne pristojnosti precizira za postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.

5. Namen navedenih zakonskih določb je v tem, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Stranke postopka morajo zato sodišče čim prej seznaniti z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine oziroma najkasneje v pritožbi zoper sklep o razveljavitvi tega sklepa, temveč šele tekom pravdnega postopka, je zato načeloma prepozen. Vendar pa je pri razlagi zakonskih določb, glede na specifiko podajanja navedb v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine, treba upoštevati, da tudi stranke same ne bodo vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.

6. V obravnavani zadevi iz podatkov spisa izhaja, da je toženka lahko šele po prejemu dopolnitve tožbe (torej ko je sklep VL 186168/2014-6 z dne 4. 2. 2015 že postal pravnomočen in je postopek že prešel iz izvršilnega v pravdnega) zagotovo izvedela, iz katerega pravnega razmerja sploh izhaja tožbeni zahtevek. Tožnica namreč v predlogu za izvršbo ni navedla (niti k njemu ni priložila) Pogodbe DARS št. 351/2001, niti ni sama uveljavljala sporazuma o krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki izvira iz te pogodbe. V konkretnem primeru bi bilo zato neutemeljeno šteti, da je bila toženka že prekludirana za podajo ugovora krajevne nepristojnosti v prvi pripravljalni vlogi.(1) Njen ugovor je zato šteti za pravočasen, posledično pa je upošteven sklep Okrožnega sodišča v Celju I Pg 139/2015 z dne 17. 12. 2015, s katerim se je to izreklo za krajevno nepristojno za odločanje.

7. V skladu z drugim odstavkom 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče zato odločilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

---.---

Op. št. (1): Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi dopustila tudi možnost, da terjatev izvira iz omenjene pogodbe in sodišče za ta primer opozorila na sporazum o krajevni pristojnosti (primarno pa je uveljavljala neopredeljenost tožničine terjatve). Okrajno sodišče v Ljubljani je pri razveljavitvi sklepa o izvršbi in določitvi krajevno pristojnega pravdnega sodišča njeno opozorilo spregledalo.