Supreme Court dismisses appeal on disability rights, ruling post-decision health changes cannot alter past administrative decisions.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Morebitnih sprememb zdravstvenega stanja v času po izdaji upravnih odločb, v tem sporu ni možno upoštevati, saj sodišče presoja tisto dejansko stanje, ki je bilo v času odločanja upravnega organa. Morebitne spremembe v zdravstvenem stanju bo tožena stranka lahko upoštevala v novem postopku, ki ga je tožnica že sprožila.

Ob ugotovitvi, da pri tožnici do izdaje odločbe tožene stranke z dne 26. 7. 2010 ni prišlo do poslabšanja ugotovljene invalidnosti in da tudi ni nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, in za njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke z dne 26. 7. 2010 in 27. 12. 2010 ter da se tožnica razvrsti v prvo kategorijo invalidnosti od 26. 7. 2010 in se ji priznajo pravice na tej podlagi. Na podlagi mnenja sodne izvedenke s področja nevrologije in mnenja komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri medicinski fakulteti je ugotovilo, da pri tožnici ni podana popolna nezmožnost za delo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je pri njej zdravstveno stanje poslabšalo od zadnje invalidske ocenitve. Sodišče bi pri odločitvi moralo upoštevati le ne mnenji izvedencev ampak samostojno oceniti zaposlitvene možnosti tožnice. Po dolgoletni pasivizaciji tožnica v letu 2010, enako velja tudi sedaj, ni bila sposobna, da bi se ponovno vključila v delovni proces. Glede na gospodarski položaj v državi, kar velja tudi za leto 2010, je nemogoče, da bi tožnica ob svojih številnih zdravstvenih težavah dobila ustrezno 4-urno zaposlitev. V spisu se nahaja tudi odločba Zavoda za zaposlovanje glede tožničinih zaposlitvenih možnosti.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Zmotno je revizijsko stališče, da je izpodbijana sodba nezakonita, kar sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da se je tožnici zdravstveno stanje od zadnje invalidske ocene bistveno poslabšalo. Morebitnih sprememb zdravstvenega stanja v času po izdaji upravnih odločb, v tem sporu ni možno upoštevati, saj sodišče presoja tisto dejansko stanje, ki je bilo v času odločanja upravnega organa. Morebitne spremembe v zdravstvenem stanju bo tožena stranka lahko upoštevala v novem postopku, ki ga je tožnica že sprožila. Enako velja glede revizijskega očitka, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo odločbe Zavoda RS za zaposlovanje z dne 9. 1. 2012 o nezaposljivosti tožnice. Ta odločba je bila izdana po končanem upravnem postopku, zato je ni možno presojati v okviru preizkusa pravilnosti odločb tožene stranke z dne 26. 7. 2010 in 27. 12. 2010.

7. V tej zadevi je sporno, ali je tožena stranka utemeljeno zavrnila zahtevo tožnice za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnica je invalid II. kategorije, kar pomeni, da se ji v skladu z prvim odstavkom 71. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami) nove pravice lahko priznajo, če se že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela tako, da izpolnjuje pogoje za pridobitev nove pravice. Ob ugotovitvi, da pri tožnici do izdaje odločbe tožene stranke z dne 26. 7. 2010 ni prišlo do poslabšanja ugotovljene invalidnosti in da tudi ni nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, in za njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.

8. Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da se pritožbene navedbe o nezmožnosti vključevanja v delovni proces zaradi dolgoletne pasivizacije in slabih zaposlitvenih možnostih zaradi gospodarskih razmer, ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, ki bi v postopku uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja utemeljevala drugačno odločitev. V skladu s prvo alinejo drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 se v I. kategorijo invalidnosti razvrsti zavarovanca, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali zavarovanca, pri katerem gre za poklicno invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti. Ob ugotovitvi, da pri tožnici ni izkazana popolna izguba delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, prav tako pa pri tožnici ni šlo za poklicno invalidnost, je sodišče utemeljeno zavrnilo njen zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.

9. Vrhovno sodišče ugotavlja, da z revizijo uveljavljeni razlog ni podan, zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.